Od gradbenega barona do pogrebnika

Končno se je le zgodilo, tisto, kar bi se moralo že pred meseci in bi bilo za upnike in tudi same delavce ugodneje. Po dolgih mesecih neuspešnega iskanja virtualnih rešitev, izčrpavanja podjetja in govoričenja, saj bo, se je preprosto moralo zgoditi - nad SCT je obupal celo njegov snovalec in skoraj štiri desetletja alfa in omega največjega slovenskega gradbinca Ivan Zidar. Ni šlo! Ni bilo junaka, ki bi s polnimi kovčki milijonov evrov poskušal rešiti že davno potopljeno barko. Nemški holding EMS in ljubljansko cestno podjetje sta bila le vrh ledene gore očitno zelo, zelo "mokrih" sanj nepopravljivega optimista Ivana. Rešilne bilke že davno ni bilo več … Poskus prisilne poravnave podjetja je zdaj že pozabljena preteklost, stečaj pa zelo, zelo dolgotrajna realnost z najbrž zelo skromnim iztržkom za upnike.

Od nekdanjega gradbenega velikana, ki je pred leti delal tudi v Rusiji, Iraku in Libiji, imel več kot deset tisoč zaposlenih, ni ostalo nič. Skorajda nič! Le še blizu sedemsto petdeset "izžetih" in izkoriščanih delavcev v glavnem težko zaposljivih, po večini iz republik nekdanje skupne države, ki letos od podjetja niso dobili niti ene plače in katerih zelo tragične usode smo lahko v minulih mesecih redno zaprepadeni spremljali na televizijskih zaslonih. Pa seveda, velikanski dolg je ostal!

Zanj tudi v upniškemu odboru SCT ne vedo povsem jasno, kolikšen pravzaprav je. Zelo realno ga je za vsaj četrt milijarde evrov, seveda brez preštevilnih SCT-jevih bančnih garancij, ki so jih "naročniki" počasi začeli unovčevati in bodo najbolj prizadele prav največjo državno banko NLB. Prav ta je bila dolga leta glavni "financer" rastočega Zidarjevega gradbenega imperija, ki ga je veliki Ivan ustvarjal s projektom graditve slovenskega avtocestnega križa. Na koncu pa si je tudi sam Ivan moral priznati, da mu celo bankirji ob sicer nenehni pomoči uradnikov različnih slovenskih vlad ne morejo več ali pa kratko malo ne želijo več pomagati. Tudi v politiki, na katero je vedno lahko stavil, so mu na koncu obrnili hrbet. Finančna luknja je bila preprosto že prevelika …

Eno je zdaj že gotovo: stečaj SCT bo povzročil plaz stečajev malih podjetij in obrtnikov, ki so sodelovali z nekdaj največjim slovenskim gradbincem in posledično še več brezposelnih. Koliko dodatnih tisoč še ni jasno. Tisti sctejevi delavci, ki bodo zaradi stečaja ostali brez dela, pa lahko zdaj vsaj računajo na največ štiri in pol plače iz državnega jamstvenega sklada, koliko, če sploh, bodo dobili iz stečajne mase, pa je kajpak nemogoče napovedati.

Zagotovo pa bo največje breme stečaja nosila naša največja državna banka, ki je v SCT-jevo dolžniško zgodbo, skupaj z bančnimi garancijami, zabredla za vsaj 150 milijonov evrov. In če bo dobila desetino, morda dve od tega vrnjeni, bodo bankirji lahko zelo zadovoljni, napovedujejo poznavalci slovenskega stečajnega dogajanja. Bo kdo odgovarjal? Nič za to, saj jo čaka, banko namreč, nova dokapitalizacija. Na čigav račun, pa ja ne spet na naš, davkoplačevalcev? In še nekaj nikakor ne gre prezreti: na koncu bo tuji gradbinec za evro ali dva kupil od stečajnega upravitelja blagovno znamko SCT, strokovnjaki, ki so bili enačaj za SCT-jeve reference, pa so se že pred meseci "razbežali". Zidarjeve ere je nepreklicno konec!

Verjamem, da je Ivanu, ki je izgubil svojega otroka - SCT, ko gleda pogorišče, ki ga zapušča, zelo težko. Gotovo je tudi hudo razočaran. Imperij, ki ga je tudi ob pomoči vedno aktualne politike ustvarjal desetletja, se je sesul kot hiša iz kart. Vsi, ki jim je verjel in nekaterim celo zaupal, so ga v glavnem pustili na cedilu ali mu celo zaloputnili vrata. Dober je le še z odvetniki, ki ga seveda ne pro bono zagovarjajo v sodnih dvoranah, ko počasi prihajajo na dan različne gradbeniške "pikanterije". Ampak sprašujem se, kako se je lahko veliki Ivan Zidar, brez čigar vednosti se pri nas tudi "cegu" ni premaknil, sploh zgodil? Zaradi njegove poslovne žilice in brezmejnega pohlepa? Ni imela tudi Hilda prevelik apetit? Zaradi graditve avtocestnega križa in njegovih botrov? Zaradi politikov vseh barv, ki jim je Ivan rad ustregel, ti pa seveda njemu? Ali pa preprosto zato, ker se je moral? Odgovor je jasen, samo najti ga je treba …