Petek, 13. 9. 2019, 0.01
5 let, 3 mesece
Slovenske železnice na gumijastih kolesih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,75
15
Smešno, kako nam včasih droben dogodek ostane v spominu in poln pomen dobi šele precej pozneje. Na primer današnji pomen Slovenskih železnic.
Sredi avgusta sem se vračal iz Istre in zaradi turistično oblegane meje poiskal najbolj zapuščeno pot domov. Uf, pusta je ta sredina Istre, ta kraški rob, dolgo nisem srečal nikogar sredi tiste pustinje. Cesta je postajala tako ozka in razpadla, da me je že resno skrbelo, da nisem postal žrtev Googlovih zemljevidov.
Končno mi je nasproti pripeljal kombi in cesta je bila že tako ozka, da sva stopila ven in se ogledovala, pomenila in srečno odpeljala vsak v svojo smer. Šele pozneje me je prešinilo, da je bil na kombiju nalepljen list z napisom "redna linija Ljubljana–Pula" in z logotipom Slovenskih železnic.
Slovenske železnice vozijo
Začel sem poslušati obvestila in Slovenske železnice vedno pogosteje delujejo na kolesih, pokritih z gumami: poleti proti Kopru ni vozil vlak, temveč nadomestni avtobus. Proti Mariboru: nadomestni avtobus. Proti Puli omenjeni kombi, njegovega voznika lepo pozdravljam tudi prek te kolumne. Kadar pa so vlaki že vozili, so se iztirjali ali pa so pokale tirnice. Verjetno nam je njihova PR-služba poskušala dopovedati, da je varneje v avtobusu in naj ne zahtevamo vlakov.
Skratka, sistem kaže znake staranja, utrujenosti materiala in ljudi. Kljub nečloveškemu trudu 7.416 zaposlenih (vir) njihovo delo opravlja nekaj zunanjih s. p. šoferjev, ki razvažajo potnike po cestah.
Lastniki stanovanj protestirajo
Nedavno smo lahko prebrali novico, da stanovalce Situle moti hrup železnice. Razlaga za tiste, ki niso iz Ljubljane: zraven železniške postaje so zgradili stolpnico, imenovano Situla. Stanovanja so dolgo prodajali, saj je bilo kupcem pač jasno, da stanujejo nad vlaki. Zdaj pa se stanovalci povezujejo, "da bi proti Slovenskim železnicam vložili tožbo zaradi hrupa in izpustov z železniške postaje. Prosili so tudi za sestanek pri varuhu človekovih pravic".
Na prvi pogled bizarna zgodba: kupite stanovanje zraven železnice in potem tožite železnico, da vozi mimo vas. Pri čemer so tiri tam že iz presvetlega cesarstva.
Edina razlaga je ta, da so Slovenske železnice že tako prešle na avtobusni promet, da je na njihovi največji postaji vladala smrtna tišina in so prebivalci Situle živeli v oazi miru. Potem pa jih nekega jutra zbudi strašen hrup.
Francka: "Potres! Potres!"
Jože: "Otroke! Reši otroke! Pa iPhone!"
Francka: "Kadi se! In brni! Čakaj, čakaj, kaj pa je to, tam zunaj!?! O, ježešmarija!"
Jože se ji pridruži pri oknu: "To je … Saj ne morem verjeti ..."
Spogledata se šokirana: "Saj to je vlak!"
Maneta si oči. Vlak na tirih Slovenskih železnic? Kam smo prišli? So to res časi čudežev, ko je vse mogoče? Celo to, da po naših tirih vozi vlak?
Vozi me EuroCity vlak v daljave
Med pripravljanjem teh kolumn poiščem tiste, ki jih tema zadeva, a tokrat me je neka gospa našla sama. In krepko penasta je bila. "Gospod Mazzini, poslušajte to," je začela.
Torej, gospa je kupila železniško vozovnico in seveda so ji rekli, da mora na avtobus. Gospa ve, kakšna je naša železniška realnost, in avtobus krene. Nato po prehodu pride sprevodnik, tisti pravi, železniški, s ščipalčkom v roki, in pregleduje vozovnice. Gospa ga pripravljena čaka. Sprevodnik vzame vozovnico, jo pogleda, nato pa gromko zadoni po vozilu: "Ohoho, gospa, tole pa ne bo šlo! Doplačati morate!"
"Kako," se čudi gospa. "A to ni vlak za Maribor?"
"Je, je," kima sprevodnik, "a ne navaden, to je vlak EuroCity!"
“Kako vlak EuroCity, če je čisto navaden avtobus," se razburi gospa.
Sprevodnik ji ne ostane dolžan: "To ni avtobus. A niste videli lista na steklu, kjer piše, da je EuroCity vlak?"
In tako sta se sprla. A ni pomagalo. Sprevodnik je avtoriteta in gospa je morala doplačati mednarodno tarifo.
Ko je prišla domov, se je pritožila. Pisala je na upravo Slovenskih železnic in odgovorili so ji, da je tisti dan ob tisti uri tam pač peljal EuroCity vlak in ona je sedla nanj, torej je sprevodnik ravnal prav.
Odgovor na pritožbo nam ponuja strahotno razlago: mogoče so vodstvu Slovenskih železnic ukradli vlake, oni pa tega ne vedo? Skozi okno nikoli ne pogledajo, uporabljajo jih ne, kako bi torej vedeli, da je namesto vlaka EuroCity peljal navaden bus?
Burleska je korak od tragedije
Slovenske železnice so se torej to poletje našle sredi burleske. Nanje se lepijo bizarni dogodki, a zdaj, ko smo se tako lepo nasmejali, naj povem, da je burleska le zadnji korak pred tragedijo. Preberite si kolumno Zakaj ne maramo javnega prometa?, če želite resne razloge, zakaj imamo železnice v tako slabem stanju.
A gre pač še za enega od ključnih sistemov, s katerimi se država noče ukvarjati. Podobno je s stanovanjsko politiko, kjer se bodo ljudje že znašli, če se ne bodo izselili. Pa zdravstvo, pa vojsko, pa … Sistem za sistemom v Sloveniji razpada in Slovenske železnice niso več omembe vreden simbol reda, natančnosti in učinkovitosti, temveč prikaz stanja države.
In ne recite, da bodo železnice zacvetele, ko jih bodo sprivatizirali; to je samo prelaganje odgovornosti z države, ki je tista, kateri dajemo davke, da skrbi za infrastrukturo, na kateri pa potem lahko podjetniki gradijo svoja podjetja.
15