Ponedeljek, 10. 6. 2019, 19.52
5 let, 5 mesecev
Miha Mazzini: O spolnem turizmu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
21
Če v slovenski Google vtipkate "spolni turizem", bo prvi zadetek nekaj let star članek iz Slovenskih novic, poln patriarhalne groze nad tem, da si "mlajše ženske ne privoščijo le nedolžne zabave in sprostitve", marveč imajo na počitnicah tudi spolne odnose, celo za eno noč. In da potujejo v Kenijo in na Jamajko, kar je ilustrirano s fotografijo dveh fotomodelov, obeh belopoltih (vir).
Če želite videti resnične modele, si poglejte film Ulricha Seidla "Paradies: Liebe", ki je videti kot dokumentarec in je daleč najboljši film na to temo. Če vas ne bo potrl, potem ste narejeni iz jekla. Res pa je, da ima Seidl redko sposobnost, da gledalcu zagnusi katerokoli temo, ki se je loti. Upam, da ne bo nikoli naredil filma o slaščičarstvu.
Moški
Pred leti sem se na Tajskem vozil v najbližjo trgovino, ki je stala sredi povsem avstrijske vasi: polne starejših, potetoviranih moških, ki so - kar sem hitro opazil - prišli na spolni turizem. Vzdušje se mi je zdelo klavrno, čeprav jim je lastnica trgovine za kosilo pekla dunajske zrezke in pražen krompir.
Tudi Tajke, ki sem jih videl v vasi, so se nalezle potrtosti svojih strank.
Rekel sem si, mogoče gre za tradicionalno avstrijsko počitniško vzdušje, in se odpeljal v nizozemsko moško vas - pa je bilo vzdušje enako.
Ko sem poskušal navezati pogovor s tistimi moškimi, so odmahovali z roko v slogu, ah, kaj morem, poceni pa je, malo veselja pa tudi potrebujem itd. Skratka, redkobesedno.
Ženske
Zato sem v Afriki ostrmel in nisem mogel verjeti, ko sem trčil v popolno nasprotje - radost, veselje in gostobesedje.
Najprej so zadovoljni domači moški. Njihova spolna moč je tako silna, da iz daljnih in nepredstavljivih dežel potegne belke v njihovo naročje. Kdor jo dobi, se mu status silno zviša in postane vir neskončnega občudovanja.
Vesele so tudi ženske: kajti tu ni govora o spolnem turizmu, marveč o popolni ljubezni, o romantiki, kot je Zahod ne pozna več, ženska se nenadoma iz uradnice spremeni v belo Masajko itd. itd.
Roman Funny
Razlika med moškim in ženskim spolnim turizmom mi ni dala miru. Če je zgoraj omenjeni Seidlov film boleče realističen, pa povsem preskoči to radost in veselje obeh vpletenih strani. In ravno to me je začelo zanimati.
Skoraj desetletje sem občasno zbiral material in se pogovarjal z informatorji, da bi ugotovil, od kod ta razlika.
Nazadnje sem se lotil pisanja romana: moja mnenja gredo v kolumne, tisto, kar bi podrobneje raziskal in predstavil različne plati, pa v zgodbe in romane. Pred dnevi je tako pri založbi Goga izšel roman Funny (jezikovni čistunci: gre za ime), v katerem se zakonski par odpravi v Afriko, kjer se jima zgodi vse, kar sem na to temo izvedel med raziskovanjem.
Trgovska dejavnost
Ko sem v glavi sestavljal zgodbo romana, nisem niti pomislil na enonočne avanture. Po definiciji združenih narodov je spolni turizem del trgovske dejavnosti (vir). Torej nekdo prodaja in drugi plača.
Ljudje nismo binarni in ne pademo v povsem ločene predale. A večinoma je moškim spolnim turistom jasno, naj ne pozabijo denarnice doma. Pri ženskah pa so zadeve bolj zapletene. Ko sem se nekoč pogovarjal z gospo, ki vsako leto odpotuje v Kenijo, sva se hudo dolgo vrtela okoli plačil. Nerodno mi je bilo izrecno vprašati, a na vsak ovinkasti namig je debelo gledala: ona, da bi kaj plačevala? Pa saj to je prava ljubezen, ki se ne meri v denarju! Vztrajal sem in prišla sva do tega, da po koncu počitnic vlaga v tamkajšnje gospodarstvo. Recimo, nazadnje je svojemu moškemu kupila moped, da je lahko odprl kurirsko službo.
Protivprašanje, ki sem ga bil deležen večkrat, je bilo: mi imamo, oni nimajo, v čem je problem, če pomagamo?
Res je. In če sta oba polnoletna in zadovoljna, ne vidim težav.
Premožnost
V redkih slovenskih člankih na to temo berete o "premožnih" ženskah. Eh, pa še kaj. Pogovori so mi pokazali, da gre večinoma za srednji sloj ali celo nižji srednji. Ženske, ki celo leto varčujejo, da so lahko nekaj tednov kraljice. Informacije in nasveti gredo od ust do ust, na osebnih srečanjih, vsem je jasno, da o tem doma ni dobro govoriti. In prav imajo.
Če bi moral sestaviti profil, bi dejal takole: 40+, ločena, odrasli otroci (podatki za Kenijo: 61 odstotkov obiskovalk je starih med 46 in 50 let (vir).
Ključni trenutek
Ko sem gradil osebe, ki bodo nastopile v romanu, sem vedel, da moram nujno vključiti tiste, ki preživijo ključni trenutek zveze, ki se je na tujem tako ognjevito vnela, potem pa je celo leto obsojena na video klice in dopisovanja: prej ali slej ženska izve, da ima moški njenega življenja že ženo in vsaj nekaj otrok.
Verjetno vsem zlomi srce, a najbolj zanimive so se mi zdele tiste, ki sprejmejo njegovo družino kot dodatno obveznost, za katero morajo skrbeti. Itak so že prej pomagale njegovim sorodnikom in reševale nujne primere, ki jih ni malo.
Racionalizacija je ista, kot jo dostikrat slišimo tudi na domačem terenu: "Ko bodo otroci odrasli, se bo ločil."
Pomoč in podpora
Seveda obstajajo tudi ženske, ki padejo v skrajnost. Kot še vedno mnogo ljudi zaradi pohlepa naseda goljufivim e-sporočilom, tako obstajajo ženske, ki prodajo vse in se celo zadolžijo, da bi le svojemu izbrancu in njegovim sorodnikom omogočile boljše življenje (spotoma, slišal sem tudi za gospo, ki take podpore ne nudi v Afriko, ampak v Domžale).
Eni med njimi so celo vmes posegli sorodniki in blokirali vse, kar se je dalo, preden so jo na vse kriplje "spravili k pameti", kot so postopek imenovali.
Še nekaj let kasneje ji je otožnost prekrila pogled, ko je zavzdihnila: "Naj rečejo karkoli, nikoli se nisem počutila bolje kot takrat, ko sem pomagala celi vasi!"
Zakaj?
Tako sem izvedel, o čem bo roman Funny: o odtujenosti znotraj zahodne civilizacije, o atomiziranosti in pomanjkanju smisla. O tem, da smo narejeni, da pomagamo, da smo sprejeti in če je treba, plačamo, da bomo koristni - v potrošništvu je to itak edini možni odnos.
Pravijo, da je roman nežen in smešen hkrati. Do ljudi, ki iščejo smisel na kakršenkoli način, ne morem biti drugačen kot nežen, čeprav se zavedam, da dostikrat izpade(j/m)o smešni.
P. S. Dodatek za jugonostalgike
Kljub vsem pogovorom in raziskavam me je šele sredi pisanja romana spreletela strašna misel. Ampak … Je to mogoče? Šel sem preverjat in res! Pa tega o Jugoslaviji še nikoli nisem bral! O, kako rad najdem bisere, za katere vsi vemo, a jih nihče ne vidi.
V Makarski stoji spomenik "galebu" (vir). Tako so v Dalmaciji njega dni imenovali moške, katerih spolna moč je bila tako velika, da se ji ženske iz bogatih dežel niso mogle upirati. Skandinavke in Nemke so prihajale v socialistično Jugoslavijo in doživljale orgazem za orgazmom. Galebu, temu čudežu narave, so se zahvaljevale s tem, da so mu pošiljale ali prinašale stvari, ki jih v socializmu ni bilo mogoče dobiti. Prav tako so pomagale pri razcvetu turizma, gradnji prvih apartmajev itd.
Silna je moč utvare in samopoveličevanja, zato tega še nisem videl zapisanega: Dalmacija sedemdesetih prejšnjega stoletja je bila gotovo ena od svetovnih prestolnic spolnega turizma.
Tisti Šime "Galeb" je bil že mogoče postaven in obdarjen, a bil je tudi reven.
21