Kronologija nekega absurda

Osmega januarja Komisija za preprečevanje korupcije naznani, da so pregledali predsednike vseh parlamentarnih strank, ki zastopajo zdajšnji Državni zbor. Rok Praprotnik, novinar, ki je o enem od preiskovancev v svoji karieri napisal 600 (šeststo) tendenciozno sovražnih člankov, v trenutku izdaje poročila sam krši korupcijsko klavzulo, kajti na KPK se je zaposlil ne glede na to, da ni izpolnjeval pogojev (deset let delovne dobe). Nepravilnosti naj bi KPK sicer ugotovila pri dveh, pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću in pri predsedniku tedanje vlade Janezu Janši. Predsednik Državnega zbora, sicer predsednik stranke, za katerega KPK kljub nekaj utemeljenim sumom korupcije ni izdala poročila, razglasi, da morata Janša in Janković odstopiti z vseh javnih funkcij. Isti Gregor Virant poročilo dobi 24 ur prej kot obdolžena. V tistem času Milan Kučan pregovori Zorana Jankovića, da zamrzne svoj predsedniški položaj v Pozitivni Sloveniji. Hkrati se 12. januarja zbere Svet Državljanske liste in na pobudo Gregorja Viranta med drugim sprejme tudi sklep, da je prioriteta stranke uresničevanje koalicijske pogodbe in reformnih prizadevanj, kar je znotraj stranke vezano na Janeza Šušteršiča, podpredsednika. Virant znova poudari, da morajo vsi, ki jih zadeva protikorupcijsko poročilo, odstopiti z javnih funkcij. Malo pozneje nekdanji predsednik ustavnega sodišča predstavi študijo, ki z ustavno pravnega stališča izpodbija odločbo KPK: ugotavlja namreč, da ji manjka temeljni element, ki ga predvideva ustavni red RS, namreč možnost pritožbe. Nemalo zatem eden od najboljših slovenskih internistov, sicer univerzitetni profesor in redni član SAZU, vsebinsko in formalno pregleda poročilo. Njegovo mnenje je, da zaradi malomarnosti, nevestnosti in kupa površnosti ne ustreza temeljnim pisnim obveznostim, ki jih morajo študentje opraviti v obdobju študija. Pove, da bi moral izdelek takšne "kakovosti", če bi ga dobil v roke kot seminarsko ali diplomsko nalogo, preprosto zavrniti. Eden od dnevnih časopisov tudi opravi pregled dejanske vrednosti premoženja predsednika vlade in ugotovi, da se je KPK močno motil prav njemu v škodo. Vse navedene ugotovitve so dostopne širši javnosti. Vzporedno se odvija "zamenjava" Zorana Jankovića z mesta predsednika Pozitivne Slovenije. Ta se konča tako, da je spet ista javnost seznanjena z lističem, na katerem je pod vzklik "živela Slovenija" načečkan podpis brez datuma. Ta naj bi povedal, da bo Zoran Janković odstopil z mesta predsednika PS v trenutku, ko bo nova mandatarka Alenka Bratušek, sicer udeležena v aferah zavoda Brdo (glej zgornji link), sestavila vlado. Janković pusti odprta vrata za ugibanja, ali bo na prihodnjem kongresu stranke kandidiral za predsednika. Meni se, da bo. Komisija za korupcijo hkrati izda negativno mnenje o poslovanju svetnikov PS v MOL. Mnenje je najbolj obtožujoče za najbolj aktivnega promotorja Alenke Bratušek, medicinskega tehnika Janija Möderndorferja. Kako tudi ne bi bilo: zadnji vso svojo "kariero" (kar je ni pustil na UKC Ljubljana) dolguje prav Zoranu Jankoviću. Kot je bil z njim v dobrem, je zdaj tudi v slabem. "V zadnjih dveh letih, ko je Möderndorfer vodil KK Olimpija, je ta iz proračuna MOL prejel 1,9 milijona evrov. KK Olimpija je imel v tem času trikrat blokirane račune, skupno trajanje blokad pa je pet mesecev," poroča KPK. Möderndorfer, sicer vodja poslanske skupine PS, se na to ne ozira. Bratuškovo pripelje do konca ne glede na to, da je dva dni pred njeno izvolitvijo v javnosti študija, ki dokazuje, da Bratuškova ni samo poneverila magistrske naloge, temveč je to storila na račun davkoplačevalcev, ki so vzdrževali zavod Brdo. Mnenje strokovne javnosti je: če je kaj plagiat, potem je to naloga Bratuškove. Predsednik DL Gregor Virant vzroji. Vendar je njegov odziv tempiran na 24 ur zamude. Bratuškovo kot mandatarko kljub temu podpre. Še prej v prid Igorja Lukšiča in trše komunistične linije v SD umakne Janeza Šušteršiča. Bratuškovo podprejo tudi v dveh strankah, ki sta iz koalicije izstopili zaradi kongresov v mesecu marcu, v SLS in DeSUS. V prvi jo podprejo zato, ker naj bi njena vlada izvedla predčasne volitve (četudi deluje v prav nasprotni smeri), v drugi pa zato, ker naenkrat nasprotujejo Janezu Janši, čeprav so vse leto z njim intenzivno delovali pri reformiranju države.

Bratuškova je izvoljena brez programa. Vendar se ni bati: sestavljati ga bodo začeli naknadno. Tuji tisk zrušitev reformne vlade sprejema z velikim nezaupanjem o razvoju prihodnjih dogodkov. Eden od svetovnih medijev celo zapiše: kupiš Bratuškovo, ven pa skoči Janković. Ta v Bruslju komentira, da je izvolitev "njegove Alenke" super stvar. Posli v MOL bodo namreč šli naprej.

V isti sapi izvemo, da bo prvi ukrep "nove" vlade – dvig davkov, nismo pa prikrajšani tudi za cvetlico iz govora nove predsednice, ki državi "vrača" samozavest in pogum. Takole gre: "Potrebujemo malo miru in realno oceno stanja. Videli bomo, da smo po nekaterih kazalnikih res slabši od evropskega povprečja, pa tudi, da smo ponekod boljši. Ljudem ne gre saditi rožic, pa tudi strašiti jih ni treba."

Res, pozimi potrebujemo sajenje rožic: s to vlado bomo teh blagrov deležni v prav vsakem letnem času.