Kratko obvestilo za 116 tisoč nezaposlenih Slovencev

Si predstavljate? Dobro. Kako boste pristopili k temu? Ji boste poslali e-mail, v katerem boste napisali, kako simpatični, pametni in zabavni ste, potem pa čakali, da vaša izbranka odgovori? Morda to lahko storite. A najbrž ne računate, da boste dobili pozitiven odgovor v slogu: živjo, tvoje elektronsko pismo me je res prepričalo, z veseljem bi se srečala s teboj, da se bolje spoznava in ugotoviva, ali sva za skupaj. Da dobite punco, sploh takšno, ki si jo želijo tudi drugi, je običajno treba storiti veliko več. Treba se je kar najbolj angažirati, da se odloči za vas. Treba je dati vse od sebe. Treba je uporabiti vse finte. Z dobro punco želite preživeti kar nekaj skupnega časa, se imeti z njo prijetno ter z njo deliti pomemben del vsakodnevnega življenja. Če vam je z njo fino, se ne sprašujete o tem, ali bi jo morali zapustiti. Podobno velja tudi za službo. V njej preživite tretjino dneva, to je pomemben del vašega vsakodnevnega življenja, in če vam je v njej fino, ne razmišljate o tem, da bi jo zapustili. Tudi službo je težko dobiti. Treba se je kar najbolj angažirati, da se delodajalec odloči za vas. Treba je dati vse od sebe. Treba je uporabiti vse finte.

Zakaj torej 116 tisoč nezaposlenih Slovencev (po najnovejših, novembrskih podatkih) misli, da bodo službo ali pa vsaj priložnost zanjo dobili že s tem, da pošljejo e-mail s standardno prošnjo in s svojim že narejenim življenjepisom, za kar porabijo približno 2,33 sekunde?

Vstopi Kamenko Kesar Tisti, ki berete bloge, ga gotovo poznate. To je tisti Mariborčan, nesojeni lutkar, nekdanji študent na petih fakultetah in ljubiteljski športnik, ki je pred leti prištopal v Ljubljano, potem pa se prebil kot piarovec in marketingar ter se nazadnje naselil na Rakitni.

Te dni je pri Mladinski knjigi izšla njegova knjiga blogovskih zapisov s provokativnim naslovom Mene ne bo noben jebo, v kateri na svoj izvirni humorno-samoironični način, s katerim vas zna spraviti do solz med smehom in obratno, obdeluje svoje vsakdanje teme, od družine in vzgoje do ljubezni in seksa, od kuhanja do posla …

Ja, posla. V enem od zame bolj zanimivih zapisov se vrne v svojo poslovno preteklost, na sam začetek kariere, ko si je še lepo zlagal in dopolnjeval svoj življenjepis in ga pošiljal na urejeno bazo podjetij, ki jih je imel za najbolj perspektivne delodajalce. Pri pogledu v preteklost je Kamenko ugotovil, da je pri več sto pisnih zavrnitvah in 10-krat več neodgovorjenih zavrnitvah delal tri velike napake, ki bi jih, če bi se danes spet znašel v istem položaju, najprej spremenil.

Tri Kamenkove napake pri iskanju službe 1. Na pamet mu ni padlo, da bi lahko ob tem, ko je pošiljal prošnje, šel kam delat zastonj, da bi videl, kako je delati v resnici. Zdelo se mu je, da nima časa, ker je preveč zaposlen z iskanjem dela, v tem iskalnem obdobju pa tako ali tako ni ničesar zaslužil, torej bi bil po zaslužku na istem. A vseeno ni pomislil, da bi šel delat zastonj in bi dobil vsaj kakšne izkušnje.

2. Nikoli ni kar dvignil slušalke in poklical na podjetje, da bi se predstavil tudi na tak način, čeprav pravzaprav ne ve, zakaj tega ni storil. Ga je zavrnitev po pošti bolela manj, kot bi ga zavrnitev po telefonu? Morda. Poleg tega tudi ni vedel, kaj naj bi rekel po telefonu. Naj se predstavi, zrecitira ime in priimek in pove, da bi rad nekaj delal? In kaj naj reče, ko mu bodo na drugi strani linije rekli, da nimajo nič zanj? Ker ni imel odgovorov na ta vprašanja, raje ni naredil ničesar.

3. Nikoli več ne bi na glas rekel, da so imeli njegovi starši več možnosti za zaposlitev, kot jih je imel on. Ker jih niso imeli. In ker tudi danes mi (tu delim njegovo usodo) kot starši najstnikov nismo imeli več priložnosti in možnosti za zaposlitev, kot jih imajo današnji študenti. Je pa nekaj, končuje analizo svojih napak Kamenko, kar se s časom ni spremenilo. Če želiš karkoli doseči, moraš v to dati celega sebe. Brezkompromisno, strastno in odločno.

Kamenko v akciji Da v praksi pokaže in dokaže svoj prav, se je Kamenko lani pred poletjem odločil za svojevrsten eksperiment, ki je imel med spletno skupnostjo velik odmev. Prej niti nisem vedel zanj, vendar me je žena opozorila, da je "Kamenko" – v oglaševalskih vodah ga je spoznala že leta poprej – na spletu objavil oglas, v katerem ponuja enomesečen angažma za nekoga, ki bo pri njem delal, on pa ga bo v tem času naučil čim več tega, kar zna. Delo: od jutra do večera. Plačilo: malica in prevoz. Ponudbe: samo na njegov e-mail osebno. Njegov blog je v prihodnjih treh dneh skoraj pregorel – lotili so se ga tudi kritiki, da gre spet za enega "biznismena", ki izkorišča študente. Kamenko je izbral dva kandidata, fanta in dekle, ter začel delati z njima. In? Nekaj tednov pozneje sta si sama priskrbela redno službo v želenih podjetjih, tudi na podlagi tega, kar sta se naučila pri Kamenku. Od tega zapisa je minilo skoraj poldrugo leto. Zdaj sem o tem bral v knjigi. Zanimalo me je, kaj se je z njima zgodilo v nadaljevanju. Poiskal sem telefon.

Kamenkova izpoved Poklical sem ženo in jo vprašal, ali mi lahko priskrbi Kamenkovo številko. Od njegove punce jo je dobila v nekaj minutah in malo pozneje sem se že pogovarjal z njim.

"Kako je bilo torej lani s tem tvojim 'slavnim' razpisom?" "Ko sta bila kandidata izbrana in sta prišla k nam, sem jima rekel, naj se usedeta in napišeta, kje bi rada delala. On je želel delati na eni agenciji, ona pa v kulturni ustanovi." "Dobro. In?" "No, in potem sta en teden delala pri meni, učili smo ju insajderskih veščin in podobnega." "En teden?" "Ja, in po enem tednu sem jima rekel, naj lepo pokličeta ljudi, s katerimi želita delati, in naj jim povesta, da bi rada prišla tja na sestanek. Naj poudarim – nobenega od teh dveh, ki sta ju moja kandidata klicala, nisem poznal. Edino, kar sta dobila od mene oziroma našega podjetja, je znanje, kako nastopati in podobno." "In potem?" "In potem sta tam dobila službo. Točno tam, kjer sta si jo želela. Še zdaj delata tam." "Si razmišljal, da bi ponovil razpis?" "Ja. Za letos sem imel že vse pripravljeno, potem pa sem dobil dodatne službene angažmaje, tako da ga nisem izvedel. "Se ti ne zdi, da sta tvoja dva kandidata dobila službi tudi zaradi sebe, ker sta pač preprosto človeka, ki prebijata okvirje – saj sta tako prišla tudi k tebi, takoj sta privolila v tvoje neobičajne pogoje?" "Seveda. Zato pa sem postavil take pogoje. Da tisti neaktivni takoj odpadejo." "Bilo je tudi nekaj kritik …" "Ja, seveda. Žal pa tisti, ki so kritizirali, ne ločijo med tem, ko nekdo mesec za mesecem izkorišča študente in jih (pre)malo plačuje, in nekom, ki je ponujal aranžma s točno določenim trajanjem in z idejo, da bo sprejeti osebi nečesa naučil in jima pomagal do službe." "Koliko časa pa sta delala pri vas?" "Kake tri tedne. Potem sta tako ali tako nastopila svoji službi." "Dobra zgodba." "Ja, dobra." Čestital sem mu za knjigo in mu zaželel srečo na predstavitvi. Potem sva se poslovila. To je bil najin prvi pogovor v življenju.

Kdo daje službo? Kamenko je s svojo potezo lani zgolj odprl svoj kanal – dva sta šla skozi. Dva najbolj aktivna in najbolj energična. Za take sta tako Slovenija kot ves svet polna priložnosti. Službe čakajo na take ljudi. Vsak razumen delodajalec seveda ve, da v resnici ni on tisti, ki daje službo svojim zaposlenim. Službe zaposlenim dajejo stranke podjetja. Vsak razumen delodajalec bo z navdušenjem zaposlil nekoga, za katerega meni, da lahko izboljša odnos z obstoječimi strankami ali pa celo pridobi nove. Tudi novega delovnega mesta ne ustvari delodajalec. Delodajalec si ga samo zamisli. Ustvari ga tisti, ki potem na tem delovnem mestu dela vsak dan. Tako gre to.

Kaj boste počeli v petek dopoldne? Kamenko Kesar ima v petek, ob 11. uri tiskovko za svojo knjigo v ljubljanskem Konzorciju. Občutek imam, da bo dobre volje – izšla bo vendar njegova knjiga! Morda bo pripravljen koga vzeti v svoj uk ali pa mu bo dal vsaj kak pameten nasvet. Ne vem, o tem nisem govoril z njim. Predvidevam. Ste morda eden od tistih nezaposlenih Slovencev, ki bi radi delali na področju, kjer je doma Kamenko? Imate kakšno boljšo idejo, kje bi preživeli petkov dopoldan kot v ljubljanskem Konzorciju?

P. S.: Tistim, ki bodo zamudili petkovo tiskovko ali pa jih to področje ne zanima, ostane ves konec tedna za razmislek o tem, kakšno finto v zvezi s svojo zaposlitvijo bi lahko izvedli v ponedeljek. Takrat bomo na primer tudi mi objavili razpis za delovno mesto komercialista, ker gre ena od naših sodelavk na porodniški dopust.