Janez Janša
Petek, 13. 12. 2024, 22.16
5 ur, 32 minut
Konec sveta, kot ga poznamo: Janez Janša, človek ulice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,94
Opozicijski prvak Janez Janša na političnem shodu pred celjskim sodiščem
Začnimo z nepopularno tezo. Slovensko sodstvo v resnici ni v slabi kondiciji. Stvari niso idealne, a gredo na bolje. Sodišča že vrsto let uspešno krajšajo povprečen čas obravnav, kar se verjetno odraža tudi v izboljšani javni podobi sodnic in sodnikov. Ti so si v zadnjem desetletju močno popravili ugled, in čeravno imajo še vedno bolj negativno kot pozitivno podobo, so zdaj nekje na sredini lestvice, skupaj z župani in predsednico republike.
Podrobnejši pogled seveda pokaže več odtenkov te slike. Najdlje se stvari vlečejo na okrožnih sodiščih, kjer obravnave pomembnejših zadev trajajo približno 19 mesecev.
A tudi to ni kdovekakšno presenečenje, saj se na okrožnih sodiščih odvija največji del sodnega postopka. Od izvajanja dokazov in zasliševanja prič do neprevzemanja sodne pošte in vse vmes.
Cankarjanska mati
Dolžina obravnav je približno enaka na vseh okrožnih sodiščih. In vendar ne boste presenečeni, ko boste prebrali, da v letu 2024 (poleg ljubljanskega) navzgor odstopa predvsem celjsko okrožno sodišče.
Prav tam je pred dnevi potekal shod proti sodni veji oblasti, ki da se menda spet po krivem spravlja na Janeza Janšo. Gre za sojenje v zadevi Trenta, kjer tožilstvo vodji SDS očita korupcijo in prodajo zemljišča močno nad tržno ceno v zameno za pogodbe z državo. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Janša seveda vehementno zatrjuje, da je zemljišče kupil in prodal po tržni ceni in da gre pri vsem skupaj za politično montiran proces, ki traja že od leta 2005.
Lik res nima sreče v življenju. Vedno znova se mu dogajajo krivice in nepoštene obravnave na sodiščih, on pa vse to trpi in prenaša. Kot prava cankarjanska mati. Ker kaj potem, če je v par letih z zemljiščem na zaščitenem območju zaslužil slabih 130 tisočakov? Saj smo vendar v kapitalizmu, kajne?
Postopek, ki traja 20 let, seveda ni normalno stanje stvari. A v šundru demagoškega populizma so se podrobnosti izgubile. Denimo to, da sta Janša in njegova zvezdniška odvetniška zasedba prvih devet let zahtevala nove in nove cenitve sporne parcele.
Janez Janša s svojim odvetnikom Francijem Matozom na eni od sodnih obravnav, ki se jih je udeležil.
Zemljiški špekulant kot žrtev montiranega procesa
In ko je samooklicani žrtvi montiranega procesa tu zmanjkalo manevrskega prostora, se je oprijel preizkušene taktike zahtev po izločitvi sodnikov, neprevzemanja sodne pošte in izogibanja obravnavam.
Povedano drugače, Janez Janša je uporabil popolnoma vsa orodja, ki so mu na voljo v sodnem postopku v demokratični družbi.
Je bilo pri tem vedno vse idealno? Verjetno ne. Dve desetletji sta vendarle dve desetletji. Pa je bil Janša pri tem žrtev zarote globoke države? Tudi ne. K trajanju postopka je sam prispeval več kot dovolj. Zelo verjetno načrtno. Nenazadnje je v Blatnem dolu dosti bolje biti označen za žrtev pokvarjenega sodstva kot denimo za zemljiškega špekulanta.
Legitimnost ulice
In vendar je jasno, da ta sodni postopek ima svojo politično komponento. Ne zgolj zato, ker poteka proti aktivnemu politiku z daleč največ kilometrine v tej državi. Primarno gre za to, da Janša sodstva in sodnih postopkov ne razume kot filigranske tehtnice pravne države, pač pa kot topo sredstvo političnega boja.
Biti žrtev politično motiviranega sodnega pregona ni mačji kašelj. Janša je to izkusil na lastni koži, ko ga je jugoslovanska armada leta 1988 zaprla zaradi domnevne izdaje državne tajnosti. A hkrati sta bila afera JBTZ in narod, ki se je takrat zgodil na Roški, ključna za začetek Janševe politične kariere.
Povedano drugače, ulica pred sodiščem je praizvir Janševe politične legitimnosti. Tam se najbolje počuti in tja se vedno znova vrača, ko mu gre za nohte.
Šef SDS kot edini preostali marksist v blatnodolski politiki še predobro ve, da se zgodovina najprej zgodi kot tragedija in nato ponovi kot farsa. In točno to se je oni dan dogajalo pred celjsko sodnijo.
Janša in njegova Stranka sta zlet v Celju promovirala kot protest proti korumpiranim sodnikom. Proti krivosodju, kot radi rečejo. A pravzaprav je šlo za navadno politično manifestacijo, na kateri je vodja obelodanil svoj politični program pred prihajajočimi volitvami.
Ta teden je pred celjskim sodiščem potekal že drugi politični shod v podporo Janezu Janši v njegovem boju proti "krivosodju".
Krivosodje kot politična manifestacija
Te bodo, če se medtem ne zgodi kak politični pretres, na sporedu čez dobro leto dni. Kar pomeni, da je skrajni čas za določanje tempa in smeri javne razprave.
Leta 1988 je Janša na Roški v Ljubljani ljudem razlagal, da ga je pogled na množico razveselil, četudi ga skrbi za usodo demokracije. Tudi takrat je Janša, morda nevede, postavil temelje svojega (danes se to sliši čudno) socialdemokratskega političnega programa.
Ta ga je potem pripeljal do funkcije ministra za obrambo in enega ključnih ljudi v procesu osamosvajanja, vrhunec (ali pa dno) pa je dosegel z afero Depala vas. Sledila je Janševa neoliberalna faza leta od leta 2004 do 2008 in nato počasen, a nezadržen zdrs v desničarski populizem, prežet s teorijami zarote.
Najprej so bili trenirkarji, potem strici iz ozadja (ki so sicer zrasli na zelniku Boruta Pahorja in Dejana Židana) in v času epidemije Soroševi plačanci.
Leta 2024 pa je Janez Janša ljudem na Prešernovi v Celju govoril, da jim geji in lezbijke kvarijo otroke, da ljudje ne bi smeli odločati o lastnem telesu in da je treba čefurje in migrante nagnati iz Slovenije.
In če dodamo v ta kontekst še nedavno razkrivanje osebnih podatkov sodnikov in tožilke ter poslanca Žana Mahniča, ki je dejal, da je treba sodstvo porušiti do tal, je jasno, da Janše in njegove Partije demokratični konsenz na Roški ne zanima več.
Heroj, ki ga ne potrebujemo
Takrat so Janšo, Borštnerja, Tasiča in Zavrla podpirali pripadniki praktično vseh družbenih skupin. Od skrajne levice do skrajne desnice. Danes je Janši ostala samo zadnja. Ki je leta '88 ni bilo kdove koliko. Zato je Janševo sklicevanje na Roško dejansko farsa in pljunek v obraz vsem, ki so tam zahtevali boljši, pravičnejši in svobodnejši jutri.
Človek, ki bi bil rad še četrtič predsednik vlade, danes svoje politično domovanje gradi izključno v najtemnejših kotičkih slovenske družbe. Njegov politični program so spodbujanje jeze, pridelovanje sovraštva in demontaža demokratičnih institucij.
Proti koncu filma Batman: vitez teme Harvey Dent/Two Face izjavi, da dobri fantje bodisi umrejo kot heroji bodisi živijo dovolj dolgo, da sami postanejo zlobneži.
Janša je svojo politično kariero začel na ulici kot glas zastrašenih, utišanih in drugače mislečih. Danes na tej isti ulici zastrašuje in želi utišati drugačne in drugače misleče. In čeprav ne moremo biti prepričani, kaj vodja največje opozicijske stranke vidi, ko se pogleda v ogledalo, lahko zgolj upamo, da ne vidi heroja, ki ga Slovenija v resnici ne potrebuje. A se včasih zdi, da si ga zasluži.
Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.
Siolov kolumnist Aljaž Pengov Bitenc, podkaster, bloger, radijec in splošni nebodigatreba, ne nujno v tem vrstnem redu. Kolumne na Siolu objavlja vsako drugo soboto v mesecu.
