Janez Janša in problemi z genocidom

Čeprav je svoj predlog za nov "pravni mehanizem" formuliral na tako splošen način, da si je o njem nemogoče ustvariti kakršnokoli bolj konkretno predstavo, pa ga je ravno zaradi njegove splošnosti nemogoče zavrniti. O njem se bo torej treba pogovarjati in v zadnji instanci tudi pogajati.

Pri diskurzu o genocidu je najbolj zanimivo dejstvo, da je bil dolgo časa skoraj v izključni domeni levice. Lemkin tega neologizma ni zasnoval v prvi vrsti zaradi konceptualizacije nacističnega holokavsta – čeprav je tudi ta pri tem brez dvoma igral zelo pomembno vlogo –, pač pa pomeni uvedba in uveljavitev pojma nekakšen vrhunec pravne in politične kritike kolonializma. Znano je, da je za Marxa kolonializem pomenil hipokrizijo in barbarstvo buržuazne civilizacije, ki doma privzema kolikor toliko spodoben izraz, v kolonijah pa končno odvrže ves lišp in se preneha sprenevedati. To kritiko so potem privzeli vsi komunisti, od Lenina pa do Luxemburgove.

Seveda pa Marx ni bil niti prvi niti edini, ki se mu je zdel odnos "civiliziranih" Evropejcev do domorodcev na novoodkritih in prisvojenih ozemljih problematičen. Ta odnos je prvi pravno in teoretično problematiziral dominikanski pravnik in filozof Francisco de Vitoria. Skratka, brez kakšnih posebnih težav je mogoče pokazati, da je bil kolonializem sporen tako rekoč že od samega začetka.

Ta zgodovinski uvod je tukaj potreben predvsem zaradi tega, ker mnogi še vedno mislijo, da sta koncentracijska taborišča izumila Hitler in Stalin. Pa tudi zaradi tega, ker stoji Generalna skupščina ZN-a na ozemlju, katerega prebivalci vidijo najvišjo vrednoto v zasebni lastnini – pri tem seveda ne gre za to, da bi se ji morali odpovedati, bolj pomemben bi bil kritični razmislek o njenem izvoru, ki na koncu neizogibno privede do genocida. Ob tem je treba omeniti še to, da je hipokrizija, o kateri je govoril Marx, še vedno tu. Zanimivo je ogorčenje številnih bruseljskih politikov, ko vidijo, kako v Rusiji ob kakšnih obletnicah ljudje še vedno nosijo in častijo Stalinove slike, ga hvalijo, govorijo o njem vse najlepše ... Da ne bo pomote: Stalinovo početje je bilo pošastno! O tem ni nobenega dvoma. No, po drugi strani pa se tem istim politikom ne zdi prav nič sporno, ko gredo morda vsak dan mimo kakšnega kipa Leopolda II.

Zgoraj je bilo omenjeno, da je bil diskurz o genocidu dolgo časa pravzaprav levičarski diskurz. Kako je potem mogoče, da so se na spisku genocidnih zločinov znašli nekateri komunistični režimi? V tem kontekstu se največkrat omenjata holodomor v Ukrajini in teror Rdečih Kmerov. Ali gre v teh primerih res za genocid? Robert Service v svoji obsežni biografiji o Stalinu meni, da je bil v primeru Ukrajine (podobno kot v Kazahstanu) glavni motiv v tem, da se ta spremeni v ekonomsko učinkovito sovjetsko republiko. Podobno se tudi Archie Brown v Vzponu in padcu komunizma izogiba uporabi tega izraza v kontekstu Rdečih Kmerov. (Mimogrede: omenjena avtorja sta tukaj izbrana načrtno, zato ju tisti, ki iz sebe ne želijo napraviti predmeta posmeha, ne bodo označevali za prokomunistična.)

Vse to so kajpada problemi, s katerimi se bo zdaj moral spoprijeti premier. Sam je v omenjenem kontekstu največkrat omenjal primer Sirije. No, ravno v primeru Sirije bi bilo iz do zdaj znanega zelo težko govoriti o genocidu. To dogajanje bi najbrž prej spadalo v rubriko "druga množična grozodejstva". Pravzaprav bi bila zelo slaba ideja, če bi se zdaj poskušal pojem nekritično razširiti prek vsake razumne meje. Znano je, da beseda, ki lahko pomeni praktično karkoli, na koncu pravzaprav ne pomeni nič. Izgubi vsakršno označevalno moč. Ni pa seveda nobene ovire za to, da ne bi premier pokazal malce kreativnosti in skoval kakšen nov izraz.