Brki, ki napovedujejo prihodnost

Pa čeprav so številni novinarji in politiki staro novico predstavili kot novo. Že davno sta to "presenetljivo" potezo jasno napovedala dva dogodka.

Spomnimo se, kako je Bratuškova prevzela vodenje stranke, ki je svojega predsednika zamrznila. Mnenjski voditelji je takrat niso povsem razgalili in večkrat je bilo slišati, kako je Bratuškova delovala ne le v levi, ampak tudi v desni vladi. To je bilo znamenje,da si jo mogoče nekateri želijo prikazati kot človeka za "strokovno" ali "tehnično" ali "projektno", skratka nepolitično vlado.

Verjetno ni nihče mislil, da bo Bratuškova največjo stranko v državi prevzela samo zato, da bi poskušala zabrisati zahtevani odstop Zorana Jankovića. Takrat je bilo seveda logično, da bo stranka, katere predsedniku Jankoviću pred dobrim letom nikakor ni uspelo sestaviti vlade, hotela ponoviti vajo. Z ambicijo, da se tokrat izogne že anekdotičnim nespretnim političnim potezam svojega vročekrvnega predsednika.

Drugi znak, da je bila prav Bratuškova tudi v pomembnih neformalnih krogih izbrana za "novo ime", pa je bil nagovor medijem Janeza Stanovnika, prvega in enega od redkih veteranov v partizanski veteranski organizaciji. Uradno ime organizacije je sicer zelo dolgo, zato naj navedemo le uradno kratico ZZBNOBS (resnična kratica pa je ZZBZVNOBS). Janez Stanovnik, ki ga Primorci poznamo tudi po tem, da je bil med vojno eden od organizatorjev partijskih pobojev civilistov (samo na Goriškem in Vipavskem je bilo umorjenih 364 ljudi), je predlagal, naj postane mandatarka ženska, ki mora imeti izkušnje iz gospodarstva ali javne uprave. To zadnje je seveda takoj dalo pravo asociacijo.

Ob tem se najprej postavlja vprašanje, zakaj za vraga se z iskanjem imena za novega mandatarja ukvarjajo partizanski veterani? No, ja, resnici na ljubo ne gre za veterane, ampak za ljudi, ki so člani organizacije, čeprav so partizansko puško videli prvič šele v slikanici. V ZZBZVNOBS so namreč partizani že leta v manjšini. Kakorkoli že, si predstavljate, da bi ljubljanski nadškof poimensko predlagal, kdo naj postane predsednik vlade? Vsi bi takoj skočili pokonci, češ da je Cerkev ločena od države. Ali potemtakem ZZBVNOBS ni ločen od države? In se torej zato lahko meša v dnevno politiko? Organizacija se večinoma financira iz davkoplačevalskega denarja, ki je namenjen obujanju zgodovinskega spomina, ne pa političnemu aktivizmu.

Po drugi strani pa je tudi lepo, da človek prizna napako. Stanovnik je s pozivom Jankoviću, naj odstopi, ravnal pošteno in posredno priznal, da je naredil napako. Da je bilo ustoličenje Jankovića za novega voditelja levice napaka, pa se je tako ali tako izkazalo že, ko je nekdanji, izredno "spretni" menedžer pokazal popolno nesposobnost za pogajanje. Še s sorodnima strankama (DeSUS in SD) se mu ni uspelo dogovoriti, kaj šele z Virantovimi liberalci. Da Jankovića ni prevaral Virant, ampak nesposobnost dogovarjanja "kriznega menedžerja", dokazuje tudi izjava Stanovnika: "Če bo Janković zmagal na volitvah, bo šel v koalicijo z Virantom in obratno." Takrat, novembra 2011, je bil Stanovnik prepričan, da mora največ glasov dobiti Janković, potem pa bo že Virant opravil drugi del posla. A se je zgodilo drugače. Prav zaradi Jankovića in Viranta. Virantovi so držali predvolilno besedo, da se bodo pogodili s tistim, ki ima več sorodnosti v programu.

Danes je položaj isti. Beli brki napovedujejo prihodnost, levica pa z vsemi silami, političnimi in medijskimi, naskakuje oblast. Razlika je le, da ni več Jankovića in da so Virantovo stranko zapustili številni liberalci. Zato je možnosti za uspeh levice tokrat nekaj več.

Kljub temu pa gre vse na mlin tudi Janezu Janši. Lani je po porazu na volitvah prišel na oblast izključno zaradi nesposobnosti voditelja levice. Zdaj mu je uspelo preživeti medijski in politični cunami. Prišel je do položaja win-win, kot se reče v slengu izbiri med dvema dobrima možnostma. Če bo konstruktivna nezaupnica propadla, ostaja na oblasti. Če bo zamenjan, pa se izogne porazu, ki skoraj gotovo čaka vsakega predsednika vlade na prihodnjih volitvah. Janša se lahko zato kljub napovedim belih brkov smeje v brk.

Za Slovenijo v tem trenutku seveda zamenjava vlade ni dobra. Ne glede na njeno barvo. A vendar je to veliko boljše kot polletno čakanje na nove volitve, ki bi ga povzročil odstop premierja. Upati je, da se bodo parlamentarci, ki so se v zadnjih mesecih nekajkrat odzvali konstruktivno v en glas, odločili tudi za nekaj najnujnejših zakonodajnih sprememb. Revolucije seveda ni mogoče pričakovati, a če bi uvedli samo preferenčni glas znotraj vsake volilne pokrajine (enote), bi že izpolnili eno od glavnih zahtev javnosti, naj volivci bolj suvereno odločamo o tem, kdo bo izvoljen v parlament.