Nedelja, 14. 11. 2021, 22.26
3 leta, 1 mesec
INTERVJU: MARTINA GAŠPERLIN, V. D. GLAVNE INŠPEKTORICE TRŽNEGA INŠPEKTORATA
Inšpektorica: Na terenu slišimo tudi, da je covid-19 nateg #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,18
24
"Zavezanci nas v veliki večini razumejo in podpirajo naše delo, razumejo in podpirajo pa tudi sprejete odloke, s katerimi želi vlada omejiti širjenje virusa. Zato z njimi težav večinoma nimamo," pravi Martina Gašperlin, vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice. Težje je s potrošniki in gosti gostinskih lokalov, ki tržne inšpektorje napadajo verbalno, fizično k sreči ne. Popuščali ne bodo, še Gašperlinova sporoča prebivalcem, zavezancem in gospodarskim subjektom. In priporoča, da si kljub pomanjkanju časa vzamejo nekaj trenutkov za preučitev predpisov s področij, na katerih poslujejo. "Z malimi koraki se lahko daleč pride. Če kdo česa ne bo razumel, nas lahko vedno pokliče ali nam piše," še pravi.
Zaradi obvladovanja širjenja okužb s covid-19 so se v državi v zadnjem času precej povečali nadzori izpolnjevanja pogoja PCT, ki jih preverjajo različni inšpektorati, tudi tržni, ki ga je kot začasna vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice septembra lani prevzela Martina Gašperlin.
Število izrečenih ukrepov se na vseh področjih povečuje, nadzor PCT-pogoja je ta hip na prvem mestu. Še posebej problematični so bencinski servisi, ukrepa noče upoštevati petina gostincev, začasno morajo zapreti tudi trgovine. "To, da trgovec stranko pri blagajni vpraša, ali izpolnjuje PCT-pogoj, ni v redu. Naš cilj je, da to preverijo pred vhodom," poudarja Gašperlinova.
V prvem tednu novembra letos ste opravili 648 nadzorov spoštovanja pogoja PCT in drugih ukrepov. Začasno ste zaprli osem prodajaln in en gostinski lokal. Je to veliko?
Pravzaprav smo naredili nekakšen preboj. Praktično od začetka epidemije smo predvsem opozarjali na terenu. Odziv gostincev in trgovcev je bil dober, zadovoljni so bili, da inšpektor pride in razloži, kaj je treba storiti. Odloki so se namreč spreminjali tako hitro, da spremembam sami niso mogli slediti. Po PKP 5 (Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, op. p.) so bile v naši pristojnosti trgovine, od marca letos preverjamo tudi gostince.
Na začetku je bila moja osebna izkušnja z zavezanci dobra, v zadnjem obdobju pa vidimo, da opozarjanje žal ne zaleže več. Poudariti moram, da je ukrep prepovedi poslovanja skrajni ukrep, ki ga izrečemo samo takrat, ko vsi drugi ne zaležejo. V konkretnih primerih pa je ta ukrep pomenil, da smo trgovcem, ki niso preverjali pogoja PCT pri strankah, začasno prepovedali opravljanje dejavnosti, dokler svojega poslovanja niso organizirali tako, da so lahko zagotovili tudi to preverjanje.
Tako je na primer v Kopru prodajalka trgovino zaprla, ker razmer ni mogla obvladati. Na vstopni točki bi moral biti nekdo, ki bi pri stranki preveril PCT-pogoj.
Nadzore opravljate po vsej državi, kako pa se odločite, kam boste na delovni dan odšli na teren?
Tržni inšpektorat je s svojimi inšpektorji prisoten na območju Slovenije, zato nadzore tudi opravljamo po vsej Sloveniji. Glede na to, da nadzore po odlokih o covid-19 opravljajo vse inšpekcije v Sloveniji in tudi policija, je PKP5 razmejil pristojnosti nadzora po posameznih inšpekcijah – tržni inšpektorji tako opravljamo nadzore predvsem na področju trgovinske dejavnosti. V dogovoru z drugimi inšpekcijami pa opravljamo nadzore tudi na drugih področjih.
Pravzaprav pri odločitvi, kam – h kateremu zavezancu – bo šel inšpektor na inšpekcijski pregled, nimamo posebnega pravila. Odločitev, kje bomo izvajali nadzor, prepuščam tudi vodjem območnih enot, saj domači teren najbolje poznajo. Vsako leto pripravimo tudi letni načrt nadzorov. V njem ne določimo konkretnih zavezancev, ki naj bi bili predmet nadzora, temveč določimo samo področja, kjer se bo nadzor opravljal – na primer trgovine, ki prodajajo določeno tehnično blago, ali posojilodajalce, ki niso banke, ali subjekte, ki se ukvarjajo z natanko določeno dejavnostjo.
"Pri nadzoru odlokov o covid-19 pa gremo po ulici, vsaj zadnje tedne, kar od vrat do vrat in opravimo nadzor pri vsakem subjektu, ki se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo. Lahko še rečem, da smo si zastavili cilj, da bomo poskušali obiskati vse."
Na kakšen način obravnavate prijave? Koliko je anonimnih?
Jasno je, da moramo obravnavati vse prejete prijave. To je torej eden od kriterijev izbire zavezanca. Res pa je, da ne opravimo inšpekcijskega pregleda na terenu na podlagi vsake prijave, temveč samo tam, kjer ni drugačnega načina.
V letošnjem letu, torej do 10. novembra, smo tako prejeli 5.433 prijav, kar je približno primerljivo s preteklimi leti. Med temi je bilo 432 anonimnih prijav naslovljenih neposredno na nas, dodatnih 1.065 pa smo jih prejeli še prek portala e-Uprava, kjer jih je tudi večina anonimnih. Tako ocenjujemo, da je približno ena četrtina prejetih prijav anonimnih. Pri vseh drugih pa bi lahko stopili v stik s prijaviteljem, če bi bilo to potrebno za izvedbo učinkovitega inšpekcijskega nadzora.
Ne zanemarjamo niti osebne zaznave inšpektorja neposredno na terenu. Neredko se namreč zgodi, da inšpektor, ko se sprehaja po ulici, ko se vozi po cesti, ko posluša radio ali gleda televizijo, opazi nekaj, kar pritegne njegovo pozornost, in se odloči, da bo pri tem subjektu opravil inšpekcijski nadzor.
Pri nadzoru odlokov o covid-19 pa gremo po ulici, vsaj zadnje tedne, kar od vrat do vrat in opravimo nadzor pri vsakem subjektu, ki se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo. Lahko še rečem, da smo si zastavili cilj, da bomo poskušali obiskati vse. Zdaj na teren hodijo tudi inšpektorji, ki sicer delo opravljajo na sedežu inšpektorata. Tehniki so na primer preverjali stanje na Rudniku v Ljubljani, splošni sektor je prevzel ljubljanski BTC. Vsak dan je na terenu od 40 do 50 inšpektorjev.
Kdaj se odločite za izdajo plačilnih nalogov ali strožje sankcije?
Zakonodaja nalaga, da ob ugotovljenih kršitvah inšpektor izreče ali upravni ali prekrškovni ukrep ali oba ukrepa skupaj. Upravni ukrep pomeni ali prepoved prodaje določenega blaga ali prepoved poslovanja, medtem ko je prekrškovni ukrep izrek globe. Vendar pozna zakonodaja tudi olajševalne okoliščine. In če so pogoji teh olajševalnih okoliščin, ki so v zakonih jasno opredeljeni, izpolnjeni, lahko inšpektor namesto prej omenjenih ukrepov izreče samo opozorilo, v prekrškovnem postopku pa tudi opomin.
Torej izrek ukrepa ni diskrecijska ali kakšna drugačna odločitev inšpektorja, ampak temelji na zakonodaji. Res pa je, da je v večini primerov "strogost" ukrepa odvisna tudi od odziva zavezanca na ugotovljeno kršitev. Če bo zavezanec ugotovljeno kršitev takoj odpravil, je velika verjetnost, da bo prejel milejši ukrep.
"Pri nekaterih tudi večkratna opozorila ne zaležejo," je dejala inšpektorica. Takrat jim preostane le ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti.
Kje opažate največ nepravilnosti?
Težko rečem, na katerih področjih je največ nepravilnosti, saj se pojavljajo na vseh področjih. V povprečju vsak teden obravnavamo približno 20 odstotkov kršiteljev.
Res pa je, da ko opravimo več nadzorov na enem področju kot na drugih, na tem odkrijemo tudi več nepravilnosti kot na ostalih. A so me na primer prijetno presenetili nočni klubi, kjer imajo varnostnike že zaradi kakšne druge zakonodaje. Ob vhodu so preverjali starost obiskovalcev, obenem pa še PCT-pogoj. Nočni klubi se niso izkazali za problematične.
V zadnjem obdobju opažamo, da v trgovinah odlokov niso vzeli dovolj resno. Zato smo nekatere morali zapreti oziroma jim prepovedati dejavnost, da so se začeli zavedati, da gre zares.
Nadzorujete številne predpise, kaj vse je v pristojnosti tržnega inšpektorata?
Razpon zakonodaje, ki jo nadzira tržni inšpektorat, je zelo obsežen. Trenutno smo zadolženi za nadzor več kot 200 različnih predpisov, med katerimi niso samo slovenski, ampak tudi evropski.
Če naštejem samo nekaj področij: varstvo potrošnikov, nepoštena poslovna praksa v odnosu do potrošnikov, potrošniško kreditiranje, trgovina, nepremičninsko posredovanje, gostinstvo, turizem, obrtna dejavnost, javna raba slovenskega jezika, cene dimnikarskih storitev, prodaja in oglaševanje alkohola in tobaka, pogrebna in pokopališka dejavnost, preprečevanje pranja denarja. Na tehničnem področju, ki je tudi zelo obširno, pa opravljamo nadzor tehničnih proizvodov na trgu z vidika splošne varnosti proizvodov ter varnosti električne opreme, gradbenih proizvodov, strojev, osebne varovalne opreme, elektromagnetne združljivosti, tlačnih posod, radijske opreme, označevanja obutve in tekstila, aerosolov, pomorske opreme, dvigal in še nekaterih drugih.
V šali bi lahko rekli, da nadziramo vse, od kljukice na stranišču v gostinskih lokalih do potrošniškega kreditiranja v nebančnem sektorju. Seveda pa je v tem obdobju prednostna naloga nadzor odlokov o covid-19 ter osebne varovalne opreme, predvsem zaščitnih mask.
Če govorimo o številkah, kaj inšpektorji opažate na terenu? Se stanje izboljšuje?
Težko na primer primerjam leti 2020 in 2021, ker je bila država v preteklem letu večinoma zaprta oziroma je bila zaprta večina dejavnosti. V letošnjem letu pa se ugotovljene kršitve gibajo okoli 20 odstotkov, enkrat več, drugič manj. Zato bi rekla, da je stanje bolj ali manj enako.
Poglejte, kaj je tržna inšpektorica povedala o verbalnem in fizičnem nasilju nad inšpektorji:
Kakšni pa so izgovori v izogib plačilu kazni, izreku odločbe?
Težko bi navedla kakšne izgovore. To vedo predvsem posamezni inšpektorji, ki te izgovore poslušajo. Je pa, kar zadeva covid-19, daleč najpogostejši izgovor to, da bi sicer zavezanci spoštovali odloke, predvsem preverjanje PCT-pogoja, vendar imajo težave z uporabniki storitev, zato tega v izogib hujšim težavam ne preverjajo. A se zgodi tudi, da inšpektorji slišijo besede: "Covid-19 je nateg."
Tržni inšpektorji nadzorujete tudi ponudnike storitev s turističnimi boni. Kaj opažate na tem področju?
Tako na področju turističnih bonov kot tudi na področju bonov 21 je tržni inšpektorat pristojen za nadzor nad ponudniki storitev. Preverja se, ali je storitev, ki je navedena na računu in za katero se opravi nakazilo Fursa, v resnici izvedena ter ali je ponudnik storitve za istovrstno storitev potrošniku, ki želi plačati z bonom, zaračunal isto ceno, kot bi jo, če bi potrošnik plačal z drugimi plačilnimi sredstvi. Pristojni smo tudi za nadzor nad upravičencem do bona, in sicer z vidika, ali je bil ta prenesen na drugega upravičenca skladno z zakonom.
V okviru nadzorov so bile ugotovljene nekatere zlorabe pri unovčevanju bonov, in sicer se dogajajo unovčevanja bonov upravičencev, ki za to sploh ne vedo, tako imenovane kraje bonov, pojavljajo pa se tudi subjekti, ki v zameno za unovčen bon ponujajo upravičencu določeno vsoto gotovine.
"Ne morem reči, da je kršitev veliko, smo pa nekaterim izrekli denarne kazni, in to precej visoke," je o nadzoru nad turističnimi boni dejala Gašperlinova.
Ste na terenu tržni inšpektorji vedno običajno sami, kdaj vas spremljajo policisti?
Tržni inšpektorji izvajajo inšpekcijske nadzore praviloma sami. Policisti nas spremljajo v večernih urah, takrat ko že vnaprej pričakujemo težave, praviloma v gostinskih objektih v nočnih urah oziroma policiste inšpektorji pokličejo, ko že naletijo na težave, ki jih sami ne morejo rešiti. Na srečo pa se to ne zgodi pogosto. Ob tem bi se jim zahvalila, ker so vedno na razpolago. Običajno nas spremljata dva policista.
Ste v obdobju odlokov v boju proti koronavirusu naznanili kakšno kaznivo dejanje, podali kazensko ovadbo, ki se preganja po uradni dolžnosti?
Zaradi kršitev odlokov o covid-19 kazenske ovadbe nismo podali, smo pa na sodišča podali nekaj obdolžilnih predlogov, ker so bili storilci prekrška mladoletne osebe, ki jih inšpektorji v hitrem prekrškovnem postopku ne morejo obravnavati, temveč jih lahko obravnavajo le sodišča.
Nekateri so mnenja, da ste tržni inšpektorji najbolj "razumevajoči" med vsemi inšpektorji. Kaj pravite, zakaj? Ker večkrat izdate opozorilo oziroma opomin, ne pa morda takoj strožjega ukrepa?
Zakaj smo najbolj razumevajoči inšpektorji, ne vem (smeh, op. p.). Vem le, da naša filozofija ni izrekanje ukrepov ali glob, temveč urejenost trga oziroma področja, ki ga nadziramo. Če to dosežemo z milejšim ukrepom, smo bolj zadovoljni, kot če bi izrekli hujši ukrep, saj se zavedamo, da so tudi naši zavezanci samo ljudje, ki včasih delajo napake.
Če so te napake storjene nenamerno ali zaradi nezadostnega poznavanja zakonodaje – vemo pa, da ima danes malokdo čas preučevati predpise in se z njimi seznanjajo sproti, med delom –, milejši ukrep, ki ga inšpektor izreče, veliko bolj zaleže kot težji ukrep. Ko pa milejši ukrep ne zaleže ali ni primeren ali ga zakonodaja ne omogoča, pa je treba poseči po težjem ukrepu.
Tako smo v letošnjem letu na področju nadzora covid odlokov v prekrškovnih postopkih le vsakemu desetemu kršitelju izrekli strožjo sankcijo, ostalim pa opozorilo. Zelo veliko pa tržni inšpektorji damo tudi na preventivna dejanja. Vsakemu, ki nas pokliče ali z nami kako drugače stopi v stik, svetujemo, kako naj ravna v konkretnem položaju, oziroma mu razložimo, kaj o tem pravi zakonodaja. V letošnjem letu smo tako odgovorili že na več kot pet tisoč telefonskih klicev in več kot 900 pisnih vprašanj.
Je zavezancem jasno, da lahko prekršek popravijo in odpravijo še pred izdajo pisne odločbe? Se z vami o vaših odločitvah prepirajo?
Večinoma ne. Iz dveh razlogov: ker vedo, da to nima učinka, in ker želi večina zavezancev poslovati korektno in v skladu z zakonodajo. Ti prekrškov ne delajo namenoma, temveč zaradi neznanja. In ni jih malo, ki so nam hvaležni, da smo pri njih opravili nadzor ter jih opozorili na napake, še posebej, če so nanje le opozorjeni.
Prepoved opravljanja dejavnosti je najstrožji možen ukrep. Kako pogosto se zanj odločite?
Res je, prepoved poslovanja je najtežji ukrep, ki ga lahko izreče tržni inšpektor. Zato je razumljivo, da se za takšne ukrepe, če je le mogoče, ne odločimo. Ko pa vsi drugi ukrepi ne zaležejo ali ko je položaj takšen, da ne omogoča drugačne odločitve, pa ne gre drugače.
Se po opozorilu vrnete h kršitelju in preverite stanje, je to pravilo?
Če gledamo po črki zakona, je to pravilo. Inšpektor mora preveriti, ali subjekt, ki mu je bil izrečen določen upravni ukrep, ta ukrep spoštuje. Naša praksa pa kaže, da večina gospodarskih subjektov želi poslovati v skladu z zakonodajo, zato se nemalokrat zgodi, da ugotovljene nepravilnosti odpravijo še v času, ko inšpektor opravlja nadzor. V takšnih primerih preverjanje ukrepa ni potrebno.
Poleg tega imajo skoraj vsi tržni inšpektorji že dolgoletne izkušnje z zavezanci, tako da lahko z veliko verjetnostjo ocenijo, kateri zavezanci bodo ukrep spoštovali in kateri ne. Pri tistih, za katere inšpektorji ocenijo, da bodo ukrep spoštovali, je dovolj, da nam zavezanec le predloži dokazilo ali obvestilo o tem, kako ukrep spoštuje, in ga zato na terenu ne preverjamo. Nemalokrat pa se zgodi, da spoštovanje ukrepa preverimo pri naslednjem inšpekcijskem nadzoru, ko smo k zavezancu prišli zaradi drugega razloga.
Koliko nadzorov ste, za primerjavo, opravili v zadnjih treh letih? Ste se tudi kadrovsko okrepili, koliko tržnih inšpektorjev je v državi?
V letu 2019 smo tržni inšpektorji opravili malo več kot 18 tisoč inšpekcijskih pregledov, v letu 2020 pa skoraj 16 tisoč. To je sicer precej manj kot leta 2019, vendar moramo vedeti, da je bila takrat država nekaj časa popolnoma zaprta, zato tudi inšpektorji nismo mogli opravljati nadzorov na terenu, temveč smo lahko opravljali le nadzore na daljavo – predvsem spletno prodajo. V primerjavi z lanskim letom pa smo v dobrih desetih mesecih letošnjega leta opravili že skoraj 21 tisoč inšpekcijskih pregledov.
Če bomo tak tempo nadaljevali do konca leta – in mimogrede, nič ne kaže, da bo kaj drugače – lahko pričakujemo, da bomo do konca leta opravili več kot 24 tisoč inšpekcijskih pregledov. To pa je za tretjino, 33 odstotkov, več pregledov kot leta 2019. In to ob dejstvu, da ima tržni inšpektorat že deset let približno enako število inšpektorjev – med 97 in sto. Novi zaposleni namreč samo zamenjajo inšpektorje, ki so se upokojili.
Večkrat poudarjate, da poskušate biti življenjski, da smo vsi skupaj v trenutnem položaju in vaš namen ni kaznovati ljudi. Kaj sporočate prebivalcem?
Ne samo prebivalcem, tudi zaposlenim in gospodarskim subjektom. Sporočam jim, naj ostanejo zdravi in naj ne izzivajo usode. To pa pomeni, da se čim manj družijo z drugimi ljudmi, še posebej s tistimi, ki prihajajo iz drugega ali neznanega okolja. Če pa to ni mogoče, naj v zaprtih prostorih nosijo maske, naj vzdržujejo primerno razdaljo, naj si umivajo roke ali uporabljajo razkužila, naj redno prezračujejo prostore in naj se cepijo, da bo morebiten potek bolezni blažji. Skratka, naj ravnajo samozaščitno, s čimer bodo ohranili svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih in sodelavcev.
Kar pa zadeva spoštovanje zakonodaje, jim priporočam, da si kljub pomanjkanju časa le vzamejo nekaj trenutkov za preučitev predpisov s področij, na katerih poslujejo. Z malimi koraki se lahko daleč pride. In če kdo česa ne bo razumel, nas lahko vedno pokliče ali nam piše. Po najboljših močeh se bomo potrudili, da mu bomo pomagali.
Kje lahko v trenutnih razmerah še pričakujemo nadzore? Kaj boste zagotovo preverjali tudi v prihodnje?
Vsekakor lahko gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo s trgovino, pričakujejo naš nadzor. Kadarkoli, tudi popoldne, zvečer ali ob koncu tedna. Predvsem bomo preverjali obveznosti, ki jih bodo nalagali takrat veljavni odloki o covid-19, ne bomo pa zanemarjali ostalih predpisov, za katere moramo opravljati nadzor. Zato jim svetujem, naj poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo. Če pa česa ne razumejo ali potrebujejo dodatna pojasnila, naj vprašajo prej, preden pride inšpektor v nadzor. Takrat se namreč končajo naša preventivna dejanja in se začnejo inšpekcijska.
Če ljudje česa ne razumejo, naj to vprašajo ali pošljejo pisna vprašanja, svetuje Gašperlinova. Še preden se pri njih oglasi inšpektor.
24