Miklavčič: Na zdravstvo se vsi zelo spoznajo

"To pri marsikom povzroča nervozo, saj se bo moral odpovedati svojemu privilegiju, položaju, denarju. Toda za večino bo boljše," je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv dejal minister Miklavčič.

"Gradivo je nekdo zlorabil" Napovedal je, da bo o končnem besedilu predloga zakona o zdravstveni dejavnosti v koaliciji odločali prihodnji teden, gradivo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa ni še niti osnutek, kaj šele zakonski predlog. "Gradivo je nekdo zlorabil in ga dal v javnost," je dejal.

"Razrešiti moramo pojem poklicnih bolezni"

Strinja se, da poklicnih bolezni v Sloveniji ne obravnavamo dovolj resno, napoveduje pa korak naprej: "Ne bomo se omejili samo na delo s kemikalijami, fizičnimi agensi in podobno, ampak skušamo razširiti ta pojem na bolezni, povezane z delom. Se pravi, da bomo upoštevali razmere, iz katerih bo mogoče ugotoviti, da je vpliv delovnega okolja, tudi psihičnega, povzročil neko bolezensko stanje."

Mobing bo obravnavan enako kot poškodbe pri delu Ob tem, da ima zaradi povečanega obsega dela, ki ga delodajalci nalagajo zaposlenim, in zaradi drugih pritiskov, na primer bojazni pred izgubo delovnega mesta, vse več ljudi psihične težave in bolezni pravi, da naj bi bila stres, mobing in podobna stanja po novem vključena v kategorijo posebne obravnave enako kot poškodbe pri delu in bi zanje prispevke plačeval delodajalec.

"Delodajalec bi moral bistveno več vlagati v zdravje"

Po njegovih besedah razmišljajo, da bi moral delodajalec bistveno več vlagati v zdravje, ne samo kot nadomestilo plače do 30 dni bolniškega staleža, temveč v preventivo, krepitev zdravja. "Vzporedno s tem predlagamo uvedbo diferencirane prispevne stopnje za ta segment zavarovanja. Več bo delodajalec vlagal, bolj zdravi bodo njegovi delavci, manjši stroški bodo zanj, saj naj bi imel nižjo prispevno stopnjo," je pojasnil.

Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti po njegovem predvideva, da bi bilo celotno področje zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu javna in nič več zasebna zdravstvena dejavnost. "Izvajala jo bosta lahko javni zavod ali koncesionar. Seveda bo določene storitve še vedno financiral delodajalec, ker je to njegova naloga, vendar na drugačen način kot zdaj," je opozoril.

"Velik problem je dogovor med socialnimi partnerji" Ob neracionalnostih znotraj zdravstvene dejavnosti pravi, da je v tem trenutku "največji problem dogovor med socialnimi partnerji". "V letošnjem letu je z novim plačnim sistemom v zdravstvu strošek dela za 229 milijonov evrov višji kot lani. Začenjamo s pogajanji, odpiramo vprašanja podjemnih pogodb, dežurstev, vrednosti teh dežurstev...," je dejal.

"Težave so že pri enostavnem evidentiranju prisotnosti"

Po njegovih besedah imajo še vedno težave pri najbolj enostavnem evidentiranju prisotnosti zaposlenih v bolnišnicah. "Ni mogoče vedeti, kdaj kdo pride in kdaj odide z delovnega mesta," ugotavlja minister.

"Povečali bomo kakovost storitev v bolnišnicah" Zagotavlja, da ministrstvo za zdravje ne bo ukinilo nobene bolnišnice, "imamo pa namen povečati kakovost zdravstvenih storitev v bolnišnicah". Po novem naj bi tako imeli splošne, specialne in negovalne bolnišnice.

Glede mreže zdravstvenih storitev poudarja, da ta ne more biti seznam želja. "To je razporeditev kadrov v določenem prostoru in času skladno z ekonomskimi možnostmi," je pojasnil.

"Koncesije so bodo delile gleda na potrebe prebivalcev"

Po novem zakonu o zdravstveni dejavnosti bo razpis za koncesije upošteval potrebe prebivalcev, ne želje zdravnikov, je napovedal. Dolžino koncesijske dobe po njegovih besedah še usklajujejo.

V zakonu o zdravstveni dejavnosti naj bi bili predvideni kriteriji, pod katerimi lahko delodajalec da soglasje zdravniku za delo pri drugem delodajalcu: "To pomeni, da bo moral zdravnik na delovnem mestu opraviti svojo obveznost, da bo moral tudi delodajalec opraviti svojo obveznost do javnega programa in da število ur, ki jih bo zdravnik opravil pri svojem in drugih delodajalcih, ne bo preseglo 220 ur na mesec."

Ob vprašanju dopolnilnega zavarovanja opozarja, da se evropske direktive o zavarovalništvu nanašajo na delniške družbe in pri teh je država nemočna, ker velja načelo prostega pretoka storitev, kapitala in ljudi. "Protiutež pa je lahko vzajemna družba, v našem primeru Vzajemna, ki ni podvržena evropskim direktivam," je opozoril.

"Upravljanje Vzajemne bo moralo v roke zavarovancev" "Ta družba bi morala biti neprofitna, vsi presežki od prihodkov pa bi se morali uporabiti za zavarovance v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Upravljanje bo moralo biti v skladu z zakonom o zavarovalništvu, torej v rokah lastnikov, zavarovancev," je poudaril in dodal: "V skupščino bodo realno izvoljeni predstavniki zavarovancev, nadzorni svet bo nadzoroval, uprava pa izvrševala sklepe. Za to ne bodo potrebne ne vem kakšne spremembe aktov, zakon pa pripravljamo tako, da bo te spremembe podprl."