Marketing je filozofija, ki upošteva potrebe potrošnika

Ste podpredsednik Društva za marketing Slovenije. Kaj je namen, kateri so cilji in dejavnost vašega društva? Namen društva za marketing Slovenije je promocija marketinga, tako med nami samimi marketingaši, kot tudi med vsemi ostalimi subjekti v Sloveniji. Letos organizirate že 13. slovensko marketinško konferenco. Ta konferenca je verjetno največji dogodek za društvo. Kakšen je njen namen? SMK je osrednji dogodek društva, ni pa edini. Štirikrat na leto se dogajajo tudi marketinški fokusi in še ostali dogodki na tedenski ravni. Namen konference je predstavitev zadnjih spoznanj na področju marketinga širši slovenski javnosti, tako akademski kot gospodarski, pa tudi promocija marketinga navzven.

Ali je 13. zaporedna konferenca že številka, o kateri bi lahko govorili kot o uspehu, tradiciji? Zagotovo. Sem nov član programskega odbora in nov član upravnega odbora DMS, predhodni odbori so naredili fenomenalno delo, da so uspeli priti do številke 12, letos 13. Udeležba vsako leto raste in tukaj lahko že govorimo o tradiciji.

V čem se letošnja konferenca razlikuje od prejšnjih? Vsaka konferenca je posebna, ker si izberemo eno temo, ki se nam zdi v tistem letu najbolj relevantna. Lani smo govorili o učinkovitosti marketinga, leto pred tem o inovativnosti, letos bomo govorili o tem, kaj še šteje v očeh kupca. Se pravi, kaj je tisto, kar prepriča kupca, da izbere določen proizvod in kaj morajo tržniki upoštevati pri komunikaciji izdelka kot tudi pri pripravi in samem izboru izdelka ali storitve.

Na konferenci boste podelili nagrado za marketinškega direktorja leta, ste tudi član komisije, ki odloča, kateri posameznik je z uveljavljanjem marketinške filozofije najbolj prispeval k poslovnemu uspehu svojega gospodarskega subjekta. Čeprav se prijave kandidatov še zbirajo, nam lahko zaupate, kateri so kandidati? Žal vam tega še ne morem zaupati.

Kateri so kriteriji za izbira kandidatov, kakšen je postopek izbire in kaj sploh dela marketinški direktor? Izbor za marketinškega direktorja leta je priznanje, ki DMS podeli posamezniku za njegov prispevek v praksi k razvoju marketinga. Tukaj ne govorimo o marketinških uspehih podjetja ali eni uspešni marketinški akciji, ampak iščemo posameznika, ki je uspel skozi daljše obdobje (mora biti vsaj tri leta zaposlen pri enemu delodajalcu) uspešno opravljati marketinške funkcije, uspešno pomeni, da sledi načelom, ki jih mi kot društvo propagiramo. Se pravi, da upošteva potrebe potrošnika, kar se odraža na uspešnem delu podjetja.

Postopek za marketinškega direktorja leta je takšen, da kandidate nominirajo, kdorkoli, vendar se morajo kandidati sami prijaviti. Komisija pregleda vse prijave in na podlagi prejetih prijavnic izbere tri kandidate, ki gredo kasneje v ožji izbor.

Naslov letošnje konference je Kaj še šteje v očeh kupca. Verjetno je odgovor na to vprašanje najpomembnejši podatek za ljudi, ki se ukvarjate z marketingom? Kako dobite odgovor na to vprašanje? Kdaj veste ali ste bili uspešni?

Odgovor na to vprašanje je enostaven, ko pogledamo nazaj. Kaj šteje v očeh kupca so tisti izdelki ali storitve, za katere so se kupci odločili. Problem, ki ga imamo kot stroka je, kako vedeti v naprej, kako prilagoditi izdelek ali storitev potrebam kupca. Zato tukaj obstaja trženje, marketing, katerega sestavni del so tudi raziskave, s pomočjo katerih mi povprašamo potrošnika o njegovih preferencah, željah, potrebah in na podlagi tega, kar izvemo in na podlagi trendov prilagodimo izdelek ali storitev na najboljši način temu, kar šteje v očeh kupca.

Ali so trendi v slovenskem oglaševanju drugačni od trendov v globalnem okolju? Vsak trg je specifičen da neke mere, vendar neki globalni trendi obstajajo, to so okoljevarstvenost, družbena odgovornost, so neki trendi, ki prevladujejo v svetu. Slovenija ima specifike, ker smo mali trg in ker smo bili dokaj dobro zaščiteni pred vstopom velikih multinacionalk, še imamo neke svoje trende, vendar se tudi tukaj učinki globalizacije očitni.

Ali si lahko predstavljate uspešno podjetje ali proizvod brez uspešnega marketinga oziroma kakšno vlogo ima marketing pri uspešnih gospodarskih subjektih? Vprašanje je, kaj si sploh predstavljamo kot marketing. Zame to ni nujno nek oddelek, ki nosi ime marketing, zame je marketing filozofija, ki upošteva potrošnika. Če potrošnika ne upoštevamo, dvomim, da smo lahko uspešni na trgu oziroma ali smo monopolist ali pa resnično nimamo več potrošnika in nismo več uspešni.

Odgovor je ne, brez marketinga ne more biti uspešno podjetje, to pa ne pomeni, da moramo imeti oddelek za marketing, lahko imamo samo marketinško usmerjeno podjetje, kjer vsi, vsak dan razmišljajo skozi potrebe potrošnika.

Prebrala sem tezo, da je marketing najbolj pomembna funkcija v podjetju? Kar malce drzna teza, s katero se ne bi vsi strinjali. Ali ne bi raje rekli, da je za podjetje pomembnejše uravnoteženost in sodelovanje vseh funkcij v podjetju? Zakaj je tu izpostavljen prav marketing? Marketing kot funkcija je samo en način od manifestacije marketinga. Mislim, da lahko podjetja preživijo brez marketinške funkcije, ne morejo pa preživeti brez marketinške filozofije, kot tudi ne more preživeti brez poslovne filozofije. Se pravi težko bi govorili, katera funkcije je bolj pomembna ali manj pomembna, mislim, da vaša teza, da je uravnoteženost med vsemi funkcijami v podjetju ključna, drži.

Kaj je za vas marketing in kaj ne? Zame je marketing razumevanje potrošnika, zame je marketing prilagajanje potrošniku in vodenje poslovnih procesov, s tem, da imamo konstantno potrošnika pred očmi, da se zavedamo, da je uspeh ali neuspeh podjetja, odvisen od tega, kako se bomo prilagodili potrošniku, kupcu, naročniku. Marketing je sestavljen iz več komponent. V Sloveniji se je dolgo časa marketing enačil z oglaševanjem, ki je eno od marketinških orodij in je del marketinga, ni pa to marketing samo po sebi.

Prihodki oglaševanja na spletu v Veliki Britaniji so v lanskem letu zrasli za 38 odstotkov. Rast oglaševanja pričakujejo tudi letos, med napovedmi pa je tudi ta, da bo do konca leta 2009 le-to prehitelo prihodke iz oglaševanja na televiziji. Kakšno pa je stanje v Sloveniji? O konkretnih številkah težko govorim, ker jih ne poznam. Vem pa, da je oglaševanje na internetu še vedno manjše kot oglaševanja na televiziji in da v naslednjih dveh treh letih še ne moremo pričakovati, da bo internetno oglaševanje preseglo televizijsko oglaševanje. Trendi so pa jasni, oglaševanje na internetu raste in je samo vprašanje časa, kdaj bo prehitelo ostale kanale.

Ali mogoče veste, na katero populacijo prebivalstva je oglaševanje na spletu posebej naslovljeno? Internet kot medij, kot eden od kanalov, je danes odprt vsem potrošnikom. To že davno ni več domena mladih ali višje izobraženih. Internet danes uporabljajo vsi. Ravnokar sem svojo babico naučil uporabljati spletno trgovino, tako da omejitev, komu je oglaševanje na internetu namenjeno, ni. Tukaj se meje zabrišejo.