Loggia sameva, Kolosej molči

Nikjer ne duha ne sluha o kakšnih gradbenih delavcih, ki naj bi do konca avgusta obnovili nekoč elitno koprsko mestno kavarno Loggia. Je družba Kolosej nemara "pozabila", da je z MOK podpisala najemno pogodbo, po kateri mora lokalu povrniti nekdanji ugled? Iz Koloseja so nam sporočili, da zaradi dopustov ni prav nikogar, ki bi lahko odgovoril na naša novinarska vprašanja. Niti na tako enostavnega, kdaj (če sploh) bodo začeli preurejati prostore. Brez odgovorov so ostala tudi vprašanja, kakšne bodo slogovne posebnosti opreme, ali so zgled za bodočo podobo Loggie poiskali v kakšni znani mestni kavarni v bližnjih evropskih prestolnicah in kakšna ponudba bo na voljo gostom.

V MOK verjamejo obljubam Koloseja

Skeptiki že modrujejo, da so se v MOK zelo opekli pri izbiri, ker so za najprimernejšega najemnika ustoličili Kolosej, ki od maja, ko je bil izbran na razpisu, ni naredil prav ničesar, s čimer bi dokazal resnost namer. Direktorica koprske občinske uprave Sabina Mozetič se ne strinja s takšnimi ocenami. Pravi, da v občini verjamejo zagotovilom odgovornih v Koloseju. "Koprski župan Boris Popovič se je sicer pred časom sestal s predsednikom uprave Koloseja Sergejem Racmanom, ki mu je potrdil, da ima projekt Loggia zanje velik pomen in da ga nameravajo uresničiti tako, kot so se dogovorili," razlaga Mozetičeva.

Po informacijah izpred nekaj dni so v Koloseju odgovornim v MOK znova zatrdili, da ne odstopajo od pogodbe. Ali so seznanjeni, v kakšni fazi so dela - če jih sploh lahko tako imenujemo, glede na to, da Loggia še vedno sameva - pa nam Mozetičeva ni mogla pojasniti, ker občina ni več posrednik in se mora Kolosej sam znajti pri pridobivanju dokumentacije.

Je ali ni v kritičnem stanju?

In prav to naj bi bila glavna ovira, zaradi katere je vse skupaj obtičalo na mestu. Menda so Kolosej presenetile zahteve piranske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ta naj bi namreč bdela nad obnovo in podala ustrezne smernice oziroma soglasja za določene posege.

Menda so si Loggio ogledali tudi uslužbenci Inšpektorata RS za kulturno dediščino, ki naj bi se na terensko oceno razmer odpravili na podlagi strokovnega poročila o domnevno kritičnem stanju zaščitenega objekta.