Ljubljanski klinični center lani z dvema milijonoma izgube

Svet zavoda je takšno poslovanje zavoda ocenil kot dobro, saj izguba znaša 0,48 odstotka vseh prihodkov zavoda. Prav tako so potrdili finančni načrt za letošnje leto.

"Izgube ne bi bilo, če bi ZZZS kril materialne stroške zdravljenja" Generalni direktor zavoda Simon Vrhunec pri tem opozarja, da zavod sploh ne bi imel izgube, če bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kril materialne stroške zdravljenja vseh bolnikov, ki jih zavod obravnava nad načrtovano kvoto.

Lani so na ljubljanskem kliničnem centru namreč obravnavali 1016 bolnikov več kot v letu poprej, s tem so letni plan prekoračili za pet odstotkov oz. obravnavali 4933 bolnikov več, kot je bilo predvidevano. Za 3418 od teh bolnikov pa po besedah Vrhunca niso prejeli plačila.

"Denar mora slediti bolniku" Medtem ko število bolnikov iz ljubljanske regije stagnira, se število obravnavanih bolnikov iz drugih regij po Sloveniji povečuje, pri čemer UKC Ljubljana iz drugih bolnišnic in regij prejema zelo zahtevne bolnike, opozarja generalni direktor. "Obstaja sum, da v drugih bolnišnicah obravnavajo primere, ki jih ne bi bilo treba hospitalizirati," ocenjuje in dodaja, da se na ta račun veča pritisk na ljubljanski klinični center. "Denar mora slediti bolniku," poudarja Vrhunec in dodaja, da če bi se to načelo udejanilo, potem UKC sploh ne bi imel finančnih izgub.

Vrhunec tudi opozarja, da je bila ležalna doba lani v UKC za 0,36 dneva krajša od pričakovane, s čimer izpolnjujejo pričakovanja ZZZS. Na ta račun so lani prihranili 1,8 milijona evrov. Zavodu niti ni mogoče očitati, da ima klinični center preveč zaposlenega kadra, saj da zaposluje manj ljudi, kot je za to zagotovljenih virov financiranja.

Člani sveta so lansko poslovanje ocenili kot dobro Člani sveta so sicer poslovanje zavoda v lanskem letu ocenili kot dobro, saj so projekcije poslovanja septembra lani kazale, da bi lahko zavod pridelal izgubo v višini osem milijonov evrov.

Vodstvo kliničnega centra se tudi s sindikatom Fides usklajuje glede spremembe pravilnika UKC, ki ureja dovoljenja za delo zdravstvenega kadra izven ustanove. Sprememba naj bi šla v smer, da bodo lahko delo drugje opravljali tudi zdravniki oz. specializanti, ki še nimajo deset let delovne dobe oz. niso profesorji, seveda če bodo izpolnjevali tudi druge zahtevane pogoje.

Predlog: pogodbe naj se sklepajo med dvema zavodoma Sicer pa je svet zavoda sprejel sklep, da na ministrstvo za zdravje, ZZZS in vlado pošlje pobudo o urejanju področja podjemnih pogodb. Predlagajo namreč, da se pogodbe ne bi sklepale več med zdravnikom in javnim zavodom, pač pa med dvema zavodoma, kjer bi zdravnik delal, in ministrstvom za zdravje.