Jazbinšek: Jasno vemo, da se na poplavnih območjih ne sme graditi!

Že tretjič kandidirate za župana Ljubljane. Kaj, torej, menite, da je v Ljubljani ostalo nerešeno?

Vse. Janković ni imel nobenih svojih projektov, imel je projekte, ki jih je začela Danica Simšič, in noben od njih ni končan. Štadion je v poskusnem obratovanju, Barjanka ni gotova – manjka park, ne morete se normalno sprehajati po desnem bregu Gradaščice, most pri Cukrarni je začel graditi, a brez rumenih pasov, brez koles in brez pešcev …

Žitni in Mesarski most pa sta narejena …

Žitni most je naredil gospod Anderlič. Boste rekli, da je to zelo velika prioriteta v prostoru? Ena brv … Mesarski most je narejen tako, da se invalidski in otroški voziček ne moreta normalno peljati, razglasili pa so ga za kolesarskega. Za pešce je to zaradi stopnic nevaren most in bi ga bilo treba preurediti. Imate v mislih še kakšno investicijo, ki naj bi bila narejena?

Ali imate vi še kakšno, da ni?

Stalno se govori, kaj vse je narejeno, a od teh 22 projektov ni bilo nič narejenega. Ali so se začeli študentski domovi na Vojkovi? Niso. Mestna hiralnica? Ni. Še kaj? Program vsakega župana, ne samo Miha Jazbinška, je končati stvari, ki čakajo že 20 let in jih je začela Danica Simšič in jih seveda ni končal Janković, nekaterih še sploh začel ni.

Pa bom vprašal drugače: kaj je tokrat drugače, kot je bilo ob vaših prejšnjih kandidaturah?

Prostorski načrt je treba sprejeti na novo, saj ta predvideva nekaj grozovito spornega. Utripa mesta ne koncentrira na vpadnice, med njimi je nekaj zelenih klinov, a so napadeni tako, da jih želijo zazidati – 700 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč! Ker je treba te kline nadomestiti, je kot omilitveni ukrep predvideno krčenje 700 hektarjev gozda – predstavljajte si to krčenje po nepotrebnem.

Zakaj potem tak prostorski načrt?

Ta prostorski načrt ustreza nepremičninskim agentom – niti investitorjem ne, ampak tistim, ki so pred njimi in ki so že na teh 700 hektarjih kmetijskih zemljišč. Če bi mesto želelo, denimo, graditi gasilski dom, je na tej lokaciji že neki nepremičninar s hipoteko, ti hočejo v najboljšem primeru urejati dokumentacijo, največkrat pa kar preprodajati ...

Kje vidite največja tveganja obstoječega prostorskega načrta?

Ta načrt je programirana situacija, kakor se je zaradi hipotekarnih posojil nepremičninska kriza že zgodila v Avstriji in na Hrvaškem, a so pri nas tako spretni pri zamegljevanju, da to še ni udarilo na površje. Drugi ključ tega prostorskega načrta so poplave. Če krčite gozdove, zaledna voda hitreje teče, teče hitreje tudi na njivah in asfaltu. Nadzorovati jo je treba z gozdovi ter naravnimi in umetnimi zadrževalnimi površinami. Janković pa je v primeru neizgrajenih horjulskih in polhograjskih zadrževalnikov prevalil krivdo na vlado in sosednje občine, težava pa je, da ni dopustil dovolj velikega odliva na Barje. Glinščico, Gradaščico in Mali Graben imamo ujete v avtocestni obroč in se ne morejo razliti po naravni poti v osrednje Barje, zato potrebujemo razbremenilnike zunaj avtocestnega obroča.

Kako bi vi to rešili?

Ustaviti bi morali sprejemanje tega prostorskega načrta. Jasno vemo, vsak ponavlja, da se na poplavnih območjih ne sme graditi, mi pa imamo na Barju predvidenih 160 hektarjev gradnje, saj je Janković varoval Barje za zazidave. To je nepremišljeno in zahteva kriminalizacijo.

Na južnem centru, kjer so podrli vrtičke, so predvidene pritlične hiše, južno od avtoceste ob počivališču Barje pa veliki kompleks za tovornjake, izrabo terena kot v mestnih blokih, pritličje in dve etaži, ter nov priključek in novo cesto. V primerjavi z drugimi, ki v okolici, denimo v Sibiriji, prav tako nedopustno, lahko gradijo pritličje in dve etaži, je na lokaciji Electe mogoče graditi štirinadstropne bloke brez prostih zelenih površin z visoko izrabo prostora na račun 40-metrskega varovalnega pasu severno od avtoceste, namenjenega varovanju avtoceste in poplavnim viškom. Tisto, kar se ne bi smelo zgoditi, se je zgodilo na parceli Electe.

Torej se vam prostorski načrt zdi najpomembnejša naloga novega župana?

Seveda. V okviru prostorskega načrta se razrešujejo vsa omrežja, lokacije vrtcev, šol, domov za starejše, študentski domovi, infrastruktura, cestno in avtocestno omrežje, železniški sistemi, športna infrastruktura in, seveda, utrip mesta. Nov prostorski načrt potrebujemo, da bi še bolj urejali mesto.

Kaj bi po vašem mnenju zdajšnji župan lahko naredil bolje?

On ne more nič narediti bolje, ker ima razloge, ki niso povezani s tem projektom. Še vedno ima neke druge motive, zato jih ne more dobro izpeljati. Ti so finančne narave, izdelovanje povezav, ali pa so preprosto vezani na predvolilne obljube in ustvarjanje vtisa.

Zamerim mu še tajkunizacijo zemljišč: v Ljubljani danes 60 tisoč etažnih lastnikov ni vpisanih na svoja dvorišča, nobeno javno dobro ni razglašeno že štiri leta, kar pomeni, da bomo tam, kjer bi moralo biti javno dobro, plačevali davke. Zamer je še več …

Ali bi pri zdajšnjem županu opozorili na kaj dobrega?

Ko so vsi mediji pisali, da je promet v središču Ljubljane zaprt, smo imeli na tržnici in ob arkadah, na Stritarjevi in Ciril-Metodovem trgu dvesto komercialnih parkirnih mest. To ne pomeni, da je bilo središče zaprto, zaprta je bila ena sama ulica – Wolfova.

Res, da v središču ni več mestnih avtobusov, niti osebnega prometa, a sem se za to z Danico Simšič v prejšnjem mandatu bojeval še in še, on pa je to naredil na horuk, ne da bi se uredile proge mestnega prometa …

Torej menite, da ljubljanski mestni promet ni ustrezno urejen?

Seveda ne. Za mestni promet je samo ena rešitev: na vpadnicah morajo biti rumeni pasovi in pasovi za skupinski promet, to je za avte za več potniki, tiste, ki se vozijo sami, naj ob konicah čaka taksa. Imamo idealno mesto, na osmih lokacijah nadzorujemo vstop v mesto in tam "solerjem", poudarjam, samo tistim, ki se vozijo sami, teh je 75 odstotkov, v konicah poberemo takse. V središču je treba dati prostor pločnikom, rumenim pasovom in kolesarskim stezam ter urediti enosmerni promet. Jaz sem to že vložil, pa so predlog preklicali brez razprave.

Pa morda vseeno lahko omenite kaj dobrega? Občani pravijo, da je mesto v tem županskem mandatu končno zaživelo …

Zaživele so gostilne in popivanje, drobne trgovine pa umirajo, ker niso dostopne, saj promet in javni prevoz v središču nista celovito urejena. Lotil se je tistih projektov, kjer ni potreboval dovoljenj. Vse, kar smo dobili, so mestni tlaki in prostori pred lokali.