Izredni vrh EU: Protekcionizem ni odgovor na krizo

Vrh EU je izrazil zaupanje v Evropsko komisijo kot varuhinjo pogodb EU. Pred vrhom je sicer grozilo, da bo strah pred protekcionizem in očitki nekaterih držav drugim, da krizne ukrepe uvajajo na njihov račun. "Največkrat omenjena beseda danes je bila solidarnost," je poudaril premier Pahor. "Nihče ni nikogar obtožil, da kakor koli že uvaja protekcionizem," je dejal, a dodal, da je v zraku skrb, da se bo to zgodilo, če ne bo skupne politike. "Nevarnost protekcionizma skrbi vse države zahodne in vzhodne Evrope. Vse se zavedajo kratkoročnih koristi in dolgoročnih negativnih posledic take pomoči," je pojasnil. "Francoski načrt pomoči ne bo koristil samo Franciji" Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v bran svojim načrtom za pomoč avtomobilski industriji kot primer države, ki bo imela korist od francoske podpore, izpostavil prav Slovenijo, kjer je prisoten francoski proizvajalec avtomobilov Renault. Francoski načrt pomoči ne bo koristil samo Franciji, saj je avtomobilska industrija evropska, je dejal. Poljska je tudi zaradi tega sklicala mini vrh devetih držav srednje in vzhodne Evrope pred vrhom celotne EU, ki se ga Slovenija kot edina država iz te skupine ni udeležila. "Ocenili smo, da zato ni potrebe, saj je Slovenija je v območju evra in ima drugačne strukturne probleme kot preostale države," je pojasnil premier.

Nekatere države so se po njegovih besedah tega mini vrha udeležile, ker jih družijo enaki problemi, ki niso podobni našim, nekatere pa preprosto iz solidarnosti. "Kolikor sem razumel Slovaško, ki ima kot Slovenija edina iz te skupine evro, se ga je udeležila predvsem iz solidarnost z višegrajsko skupino," je dejal. "Pomembno je, da Slovenija kot članica evroobmočja obdrži ratinge, ki so za zdaj ugodni, in ne vidimo potrebe, da bi vzbujali dvom s sodelovanjem v skupini, ki ima drugačne strukturne probleme od naših," je še razložil premier. "Ne moremo reči, da Slovenija posebej izstopa po uspešnosti reševanja likvidnosti, vendar se kreditna aktivnost izboljšuje," je dodal.

"Današnji proračunski primanjkljaj pomeni jutri večje davke" Premier je tudi poudaril, da je zanj pomembno sporočilo z vrha, ki v enaki meri pesti tudi večino drugih njegovih kolegov, opozorilo glede obsega fiskalnih spodbud, ki vodi v večanje proračunskega primanjkljaja. "Današnji proračunski primanjkljaj pomeni jutri večje davke," je posvaril. "V tem smislu moram reči, da sem zadovoljen z obema svežnjema ukrepov, ki ju je doslej sprejela Slovenija, vključno s predlogom rebalansa," je menil. Vzdržnost javnih financ je po njegovih besedah eno osnovnih stremljenj Slovenije, ki se ne želi zaletavati s proračunskim primanjkljajem.

Izredni vrh je bil sicer po njegovih besedah pomemben za "zapolnitev vakuuma" med decembrskim in marčnim vrhom ter za okrepitev zaupanja ljudi in s tem povečanje potrošnje. S tem srečanjem je želel vrh EU po njegovih besedah dati občutek, ki je hkrati tudi realen napor, da se poskuša evropsko politiko poenotiti. Na triurnem kosilu sedemindvajseterice se je odprla tudi razprava o nadaljnjih širitvah območja evra. Slovenija je zadržana glede hitre širitve območja evra kot načina reševanja problemov zaradi finančne in gospodarske krize. "V tem trenutku bi bilo zelo nevarno, če bi spustili kriterije za vstop v območje evra," je opozoril Pahor. Toda vse države članice niso bile enakega mnenja.

Merklova je nakazala možnost skrajšanja dveletnega obdobja v EMR Nekatere države, med njimi Poljska in Madžarska, so nedavno odprle vprašanje, ali bi bilo mogoče dveletno bivanje v evropskem mehanizmu menjalnih tečajev ERM II, ki je eden pogojev za vstop v območje evra, skrajšati in tako državam brez evra olajšati vstop v območje evra ter s tem premagovanje finančne in gospodarske krize. Nemška kanclerka Angela Merkel je nakazala možnost skrajšanja dveletnega obdobja v EMR, pripravljenost na preučitev te možnosti pa je izrazil tudi luksemburški premier in šef skupine držav z evrom Jean-Claude Juncker. Oba sta sicer zavrnila mehčanje preostalih pogojev za članstvo v območju evra.

Topolanek: Vrh celotne EU z Obamo 5. aprila v Pragi

Ameriški predsednik Barack Obama je sprejel povabilo na vrh EU in ZDA, ki bo 5. aprila v Pragi, je naznanil predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek. "To srečanje 5. aprila bo vrh šefov držav in vlad članic EU na eni strani ter Obame na drugi strani," je pojasnil Topolanek. Vrh EU in ZDA bo sicer takoj po vrhu članic zveze Nato v Strasbourgu in Kehlu ter po vrhu industrijsko najrazvitejših in hitro rastočih gospodarstev G20, ki se ju bo prvič udeležil tudi novi ameriški predsednik.