INTERVJU: Dr. Gorazd Pretnar: Sporočiti nevarnost je državljanska dolžnost

Magister in doktor znanosti na področju mikrobiologije in imunologije, ki je med drugim delal kot raziskovalec v laboratorijih za mikrobiologijo v ZDA, Nemčiji, na Dunaju in v Londonu, je opozoril na povišano število mikroorganizmov v vodi na različnih vodomatih v Sloveniji, a to je bil le uvod v spopad z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem. Vaše nedavne analize so bile predmet raziskovalnega dela in ne ugotavljanja skladnosti vod v vodomatih s predpisi. Kako se ta skladnost sploh ugotavlja? Predpisi, kot sta pravilnik o vodi ali pravilnik o ustekleničeni vodi, točno navajajo, katere metode se lahko uporabljajo pri ugotavljanju kakovosti neke vode, hkrati pa so opredeljene tudi mejne vrednosti za ugotavljanje skladnosti oziroma neskladnosti. Laboratoriji, kot je naš, so akreditirani in redno nadzorovani s strani Slovenske akreditacije, ki preverja naše materiale, postopke, skladnost s standardi ISO. Nekajkrat letno dobimo tudi neznane vzorce iz Anglije, ki jih preizkusimo in rezultate pošljemo nazaj v Anglijo; to so tako imenovani laboratorijski primerjalni testi.

Zakaj so se ti podatki razkrili pri raziskavi in ne pri rednem nadzoru vod? To pa morate vprašati inšpektorje. Mi nismo organ nadzora, mi smo servis, ki za razne naročnike opravlja mikrobiološke analize po njihovem naročilu. Včasih smo zavodi za zdravstveno varstvo imeli več pristojnosti, a so nam jih lobisti tako oklestili, da za vzorce danes malodane lahko samo zaprosimo. Vedeti pa je treba, da je Zavod poleg ostalega registriran tudi kot raziskovalna ustanova, javljamo se na razpise za raziskovalne projekte, katerim je skupni imenovalec javno zdravstvo. Že leta sem registriran kot raziskovalec pri ministrstvu, imam licenco kot magister mikrobiologije in doktor mikrobiologije in imunologije, zato očitki o tem, da bi s svojim početjem zlorabil položaj, nikakor niso utemeljeni. Ko raziskovalci pridemo na dan z rezultati, se nasprotna stran, ki ji rezultati niso všeč, hitro oglasi z raznimi izgovori, zato sem uporabil akreditirane metode, ki jih uporabljamo za določanje skladnosti pitne vode iz pip, torej vodovodne vode. Tokrat sem jih uporabil v raziskovalne namene, ne pa za ugotavljanje skladnosti ustekleničenih oziroma pakiranih vod.

Kaj so pravzaprav vaše analize pokazale? Kakšno vodo pijemo na vodomatih? Tipično znanstveno delo se začne s hipotezo, a se v znanosti velikokrat zgodijo tudi naključja. Rižanski vodovod, za katerega praktično vsak dan opravimo kakšno analizo, me je prosil, da jim poskušam najti metodo, s katero bi lahko na kraju samem določili vsaj približno skupno število mikroorganizmov. Pred leti je bila v Piranu sredi poletja tako imenovana hidrična epidemija, ki se jim je pripetila ravno zato, ker takrat niso imeli takšne metode. Izvajali so obnovo, in če bi takrat lahko ugotovili število mikroorganizmov na vhodu v obnovljeni del in na izhodu iz njega, bi lahko vedeli, ali je ta del vodovoda varen ali ne. Mi smo jim to metodo našli, prav tako ustrezne proizvajalce kemikalij in aparatur, nato pa smo se lotili usposabljanja sodelavcev vodovoda in verifikacije te metode s klasičnimi metodami. Jemali smo različne vzorce, od mlak, luž, iz pip, potokov, in s tem preizkušali stroj in njegove meje, naredili pa smo tudi primerjalni test vode iz pipe in iz vodomata, ki ga imamo v naši čajni kuhinji. Rezultat slednjega vzorca na tem stroju sem želel potrditi z metodo, ki jo uporabljamo za pitno vodo, in tudi tokrat je bilo število mikroorganizmov preseženo.

Toda vode v balonih so vendarle varne … Moram poudariti: gre za vodo, ki priteče iz vodomata, ki ni enaka vodi, kot je v zaprti veliki plastenki, preden se postavi na vodomat. Zaradi takega rezultata sem vzorčil še vodo na drugih dveh vodomatih v našem zavodu in še v vodomatu bližnje lekarne v Kopru in rezultati so bili popolnoma enaki. Zaradi tega sem vzel še vzorce vodomatov v lekarni Piran, na Turistici, v lekarni Lucija, zdravstvenem domu Lucija, v Izoli, tudi v bolnišnici … Tudi pri teh vzorcih sem naredil analize z akreditirano metodo. Povsod so bile vrednosti mikroorganizmov presežene in sem o tem obvestil svojega direktorja. V začetku januarja sem, morda malce hudomušno, vzel vzorce še v Ljubljani, in sicer v parlamentu, na IVZ, v lekarni poleg, v stavbi zdravstvenega inšpektorata … Vseh 20 rezultatov je bilo enakih, povsod je bilo število mikroorganizmov preseženo.

Odločili ste se spregovoriti … Delo raziskovalca je, da naredi sintezo svojih in v svetu objavljenih rezultatov in naredi nek zaključek, čeprav ta ni dokončen in morda terja nadaljnje raziskave – vse to je svoboda raziskovalnega dela. V Padovi so, denimo, celo leto preizkušali vodomate in iskali primerna sredstva – biocide – za higieno vodomatov. Izkazalo se je še, da Evropa nima izrecno urejenega področja higiene vodomatov. Na podlagi vseh ugotovitev sem sklenil, da je treba javnost opozoriti. Predlagal sem sklic novinarske konference, kjer bi objavili naše rezultate in jih pospremili s priporočilom, naj se voda iz vodomatov ne pije. Težav z vodo v samih balonih ni, a število mikroorganizmov v vodomatih, od koder sem jemal vzorce, začne sčasoma naraščati. Ko na vodomat postavite balon z ustrezno vodo, ko primaknete spodaj prvi kozarec, nastanejo mehurčki, ki izenačijo tlak, a ti mehurčki gredo skozi ves vodomat in njegov notranji rezervoar, v katerem je po treh mesecih nabran biofilm, in ta mehurček nosi mikroorganizme; z vsakim kozarcem je voda v balonu nad vodomatom bolj okužena. Zelo narobe je, če je inšpektor vzel vzorec iz balona in spregledal okužbo z mehurčki iz vodomata – hudič tiči v podrobnostih, ki jih znanost išče.

Zakaj vam ugovarjajo ustreznost metode? Inšpektor je nasilno želel moje analize, ker je mislil, da sem jih naredil po metodah za ustekleničeno vodo in ne po metodi za pitno vodo. Izvirske vode in mineralne vode po zakonu ne smejo iti skozi nobeno prepreko, nobeno obdelavo. Vsak filter, vsaka kemična obdelava pomeni izgubo lastnosti izvirske vode. Zakonodajalec je pri izvirski vodi dopustil večjo količino mikroorganizmov, kot velja pri pitni vodi, a v nobenem primeru niso dopuščeni patogeni mikroorganizmi.

Kdo je odgovoren za oporečnost vod v vodomatih? Zakon o živilih obravnava tudi predmete, ki pridejo v stik z živili. V sami preambuli v prvem členu je zapisano, da je vse, kar obravnava ta zakon, pod nadzorom zdravstvenega inšpektorata in pod zdravstvenim nadzorom. Alineja, ki govori o vodi, pravi, da so voda iz vodovoda, ustekleničena voda in predpakirana voda živila in tako predmet tega zakona. Nekaj alinej nižje so opredeljeni predmeti, ki pridejo v stik z živili: posode, pribor, aparati … Vodomat je aparat in pride v stik z živilom; nobene razlike ni med vodomatom in mešalnikom in salamoreznico, za katere nam je vsem jasno, da se umije, opere, da so vsi deli čim čistejši. S tem zakonom, ki je krovni zakon, so inšpektorji za zdravje odgovorni za stroje. Koliko let so že vodomati v slovenskem prostoru? Ves ta čas niso pod nadzorom inšpektorata, čeprav bi morali biti. Inšpektor bi ob ogledu tega aparata moral zahtevati, da mu ga razstavijo, tako kot to naredi pri salamoreznici, ko ne pregleduje embalaže, ampak kritične točke, ki so najbolj v stiku z živilom. Voda v balonu je zagotovo pod kontrolo in zato verjamemo, da je dobra, a ko pride v stroj – tukaj se razhajamo. Tu bi inšpektorat želel skriti svojo napako in meče ministru pesek v oči, da je vodomat in balon nad njo eno in isto. Zdravstveni inšpektor bi moral biti tisti, ki bi to odkril, ne jaz.

Kontrole so torej pomanjkljive? Jih sploh ni.

Kaj je zmotilo ministra za zdravje in kaj mu vi zamerite? Minister se je na našo raziskavo odzval grozljivo. Ustava nam jamči svobodo, da lahko sami izbiramo predmet raziskave in da lahko sami izberemo metodo. Svoboda znanosti je, da svojo raziskavo obelodaniš, noben minister, noben predsednik katerekoli države ne more in ne sme raziskovalcu na kakršenkoli način prepovedati, da bi svoje izsledke dal v javnost. Jaz sem raziskovalec, ki ga je država financirala, da študiram v Nemčiji, Ameriki, Angliji, na Dunaju, in zdaj mi bo en minister preprečil, da ljudem v Sloveniji, ki so me izšolali, vrnem svoje znanje. Bom kar neposreden: minister naj gre v pokoj. Minister trenutno v politiki predstavlja gerontokracijo – to je sistem, ki ne upošteva znanja, novosti, ki ni sposoben sprejemati novih stvari. Kljub temu da sem že podal predlog za razrešitev, se je minister še enkrat pojavil na televiziji in še enkrat povedal, da ne razume ustave. Povedal je, da mi lahko mirne duše raziskujemo, a da brez njega tega ne smemo dati v javnost. S tem je še enkrat povedal, da nam zapira usta. Minister še pravi, da mu nismo poslali informacij in isto nam očita inšpektorat – to ni res. Podatke so dobili takoj po novinarski konferenci, inšpektor na Primorskem pa po naših uveljavljenih kanalih poročanja že prej.

Ali bi se lahko spopadu izognili? Nekateri novinarji so zapisali, da bi v primeru, da bi Pretnar in direktor zavoda to prej povedala ministru, vse to pometli pod preprogo. Pa ne bi – nad vsemi zakoni je Kazenski zakonik, ki ga minister očitno ne obvlada. Ta odločno pove, da je, kdor izve za nevarnost in je ne odpravi, kaznovan z zaporom enega leta ali denarno kaznijo. Če gledamo ta del zakonodaje, smo z našim poročanjem opravili svojo državljansko dolžnost. Znanost nas podpira, zlasti, ko sem povedal, da ministru ne dovolim omejevanja svobode raziskovanja. Denimo prof. dr. Kompare, predstojnik oddelka za okoljsko gradbeništvo na ljubljanski gradbeni fakulteti, nas podpira in v pismu ministru znanstveno utemeljuje svojo podporo.

Jaz sem že imel zagovor pri pomočniku glavne inšpektorice za zdravje Dunje Sever pod grožnjo globe 500 evrov zaradi domnevnega prikrivanja podatkov, a sem jim svoje stališče vendarle pojasnil. Zdaj pa ima podoben zagovor, vendar tokrat kar pri ministru za zdravje, moj direktor dr. Milan Krek. Na podlagi tega, kar je že povedal, je jasno, da bo v tem razgovoru minister poskušal naprtiti Zavodu nezakonito ravnanje in nas na vsak način strmoglaviti, da nimamo pristojnosti, da bi javnost opozorili na nevarnost. Minister pa ni strokovnjak iz mikrobiologije in močno dvomim, da bo kaj tega, kar mu želimo strokovno povedati, sploh razumel. Glede na to, da je moj someščan v Piranu, kjer stanujeva dobrih 200 metrov narazen, bi lahko brez težav našel neuraden stik, v katerem bi kot vsakomur razložil vse relevantne podrobnosti.