EU z zakonodajo in pozivi k sodelovanju odgovarja na finančno krizo

Predsednik EK Jose Manuel Barroso je sporočil, da je finančna kriza vprašanje, pomembno za ves svet, kar zahteva tudi globalne rešitve. Barroso: Potrebujemo tudi globalne rešitve Vprašanje finančne nestabilnosti je pomembno vprašanje za ves svet. Gre za zelo resno situacijo in Evropa prevzema svojo odgovornost, potrebujemo pa tudi globalne rešitve, je v Bruslju v luči že dlje časa trajajoče krize na finančnih trgih sporočil Barroso. Dodal je, da so na voljo ustrezna sredstva pri soočanju s krizo. Poudaril je, da Evropa prevzema svojo odgovornost in da mora opraviti delo tako na kratki kot tudi srednji rok. Najprej se je treba po njegovem posvetiti nujnim vprašanjem, nato pa prilagoditi strukture za prihodnost. Pri tem je izpostavil tudi nadzorne organe in še posebej ključno vlogo Evropske centralne banke (ECB), ki svoje delo opravlja "izvrstno".

Ne gre samo za zagotavljanje likvidnosti trgom, ampak tudi za verodostojnost, je izpostavil in države članice EU pozval k tesnejšemu sodelovanju. "Verodostojnost naših ukrepov je nujna, ne samo zaradi trenutne situacije, temveč zaradi zagotavljanja ukrepov v prihodnosti," je dejal in pojasnil, da komisija, francosko predsedstvo, centralne banke in ECB že sodelujejo in sprejemajo ustrezne ukrepe, ko se podjetja soočajo s težavami.

"Moramo vzpostaviti strukturiran evropski odziv" Dejal je, da je treba iz nastale situacije "potegniti nauke" glede tega, kaj lahko storimo. "Moramo preseči kratkoročne ukrepe in vzpostaviti strukturiran evropski odziv. Le tako se bosta stabilnost in zaupanje povrnila," je prepričan, zato so po njegovem tudi potrebni jasno opredeljeni ukrepi vlad držav članic povezave v sodelovanju z evropskimi institucijami pa tudi nacionalnimi zakonodajalci in nadzornimi organi.

"Lahko se odzovemo samo z usklajenimi ukrepi vseh udeležencev," je dejal Barroso, kot tudi: "Potrebujemo pa tudi globalne rešitve."

Kot je pojasnil, komisija podpira rešitve, ki jih je predlagalo francosko predsedstvo, predvsem glede sklica mednarodne konference za okrepitev skupnih ukrepov za stabiliziranje finančnih trgov. Pripravljalni evropski sestanek oziroma srečanje predstavnikov štirih evropskih članic skupine industrijsko najbolj razvitih držav s predsednikom ECB Jeanom-Claudom Trichetom in vodjo evroskupine Jeanom-Claudom Junckerjem, ki ga je v začetku tedna napovedal predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, bo sicer že to soboto.

Predstavniki Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije bodo govorili o tem, kako naj se EU odzove na gospodarsko krizo, govorili pa bodo tudi o pripravah na svetovni vrh o finančni krizi, katerega organizacijo prav tako predlaga Sarkozy. Finančna kriza, ki se vleče že dobro leto, je sicer po mnenju Tricheta največji izziv doslej v desetletni zgodovini ECB.

Najtežja izkušnja ECB do sedaj "Pojav napetosti na finančnih trgih avgusta 2007 je gotovo najtežja izkušnja ECB do sedaj," je Trichet opisal trenutne pretrese na svetovnih finančnih trgih, ki so posledica krize na ameriškem trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil in njenih posrednih negativnih učinkov na delovanje finančnih institucij po svetu.

Evropa ne more posnemati ZDA Vendar pa po njegovem unija v svojih ukrepih za stabilizacijo finančnega sistema nima razloga za posnemanje ZDA: "Glede na našo lastno evropsko strukturo ne moremo uporabiti enakih prijemov kot ZDA. Najti moramo rešitev, ki je primerna za nas." Pohvalil je ukrepanje evropskih vlad v zadnjih dneh v luči težav nekaterih evropskih bank: "Ko je bilo potrebno, so se vlade mobilizirale na impresiven način."

Skupen odziv evropskih voditeljev na vrhu EU Barroso je tudi dejal, da bodo lahko evropski voditelji po srečanju v soboto na vrhu EU - ta bo potekal 15. in 16. oktobra v Bruslju - sprejeli skupen odziv. Sicer pa je spomnil, da komisija ukrepa že sedaj, sploh kar se tiče pomoči držav članic EU svojim bankam v težavah. Dejal je, da komisija tesno sodeluje s partnerji in udeleženci na trgu ter da skrbi za konkurenco in pravila o državnih pomočeh.

"Razvoj državnih pomoči in pravila konkurence so ključna za zagotavljanje zaupanja vseh - udeležencev na trgu in držav članic. Tako zagotavljamo enake pogoje in stabilnost za vse. To bomo zagotavljali z vso odgovornostjo tudi v prihodnje," je jasno poudaril spričo številnih ugibanj o tem, ali so pomoči držav problematičnim bankam državne pomoči ali ne, in tudi vprašanj, ali bi v času krize omenjena pravila morali spremeniti.

Komisija je sicer odobrila nujno pomoč britanskih oblasti za rešitev hipotekarne banke Bradford & Bingley, hkrati pa preiskuje pomoč nemških oblasti banki WestLB. Komisija dela vse, kar je v njeni moči, pri iskanju rešitev za stabilizacijo evropskih bank, je ob tem dejala evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes, ki je skupaj z Barrosom danes zagotovila, da so pravila državnih pomoči tukaj zato, da ne pride do kaosa.

EK za revizijo pravil EU glede kapitalskih zahtev za banke Evropska komisija je predlagala tudi revizijo pravil EU glede kapitalskih zahtev za banke. Skladno s predlogom bo višina posojila, ki ga lahko banka da posameznemu posojilojemalcu, omejena, nacionalni nadzorni organi pa bodo imeli boljši pregled nad dejavnostmi čezmejnih bančnih skupin. Namen direktive je zagotoviti finančno stabilnost bank in investicijskih podjetij ter določiti, koliko lastnih finančnih sredstev morajo imeti banke in investicijska podjetja, da lahko krijejo tveganja in zaščitijo svoje vlagatelje.