TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
27. 6. 2012,
12.54

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Sreda, 27. 6. 2012, 12.54

8 let

Ed Harris – od nogometaša do igralca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Kot pravi sam, mu je igranje pri srcu tudi zaradi pozornosti, ki jo s tem dobi. V DKino na SiOL TV si ga oglejte v pustolovski drami Pot v svobodo.

Ob pomoči nočne snežne nevihte sedem zapornikov, prijetih med Stalinovo vladavino terorja, leta 1940 zbeži iz sovjetskega gulaga. Zdaj so svobodni, vendar skoraj zagotovo mrtvi, saj je malo verjetno, da bodo našli zaklonišče v neusmiljeni pokrajini, ki jo morajo prehoditi. Z malo hrane in opreme in brez vedenja o tem, kje so in kam gredo, se odpravljajo na potovanje, ki je polno nepredstavljivih težav in zapletov. Na poti jih ženeta primitivni, živalski nagon po preživetju in strah, hkrati pa se naslanjajo na sočutje in zaupanje med seboj. Doživeli bodo globoke, mračne, tesnobne izkušnje, zaradi katerih se bodo za vedno spremenili. Med potjo pa se držijo enega samega pravila: pojdi naprej, pojdi naprej, pojdi naprej …

Posrkal ga je vase Enega od pobeglih zapornikov, Američana in nekdanjega patriota, je v filmu Pot v svobodo, ki se posredno navezuje na roman The Long Walk Sławomira Rawicza, upodobil Ed Harris. "Ko sem prebral scenarij, sem menil, da je dober," je povedal v enem od intervjujev. "Mislil sem si, da bi ga bilo zanimivo posneti, cel proces, štirimesečno življenje na terenu in poglobitev v ozadje zgodbe, pa so se izkazali za nekaj več. Na koncu sem projekt sprejel bolje in z večjo intenzivnostjo, kot sem si sprva predstavljal."

Harris se je na vlogo pripravljal z dokumentarnimi filmi o tem obdobju, ki mu jih je posodil režiser filma Peter Weir, najbolj pa mu je pomagala knjiga Tima Tzouliadisa, The Forsaken. Ta pripoveduje zgodbo o tisočih Američanih, ki so se v Rusijo odpravili v tridesetih letih 20. stoletja, povečini zato, da bi si v času velike krize našli delo. "Dala mi je veliko količino informacij in trdne kreativne temelje."

Kljub temu da ga je film na koncu tako rekoč posrkal vase, Harris kot eno najbolj sebi ljubih plati filma navaja telesno stran svoje vloge – ta je bila fizično namreč precej zahtevna. "Snemanje je bilo čudovito. Veliko je bilo fizičnega dela, ki je bilo na trenutke precej težko. Težje je bilo, bolj si čutil svojo vlogo – to je bilo super."

Najprej nogomet, potem oder Ed Harris je v New Jerseyju na svet prijokal leta 1950. V srednji šoli se je navdušil nad ameriškim nogometom. Še več, na šoli je veljal za eno največjih športnih zvezd, s športom pa se je ukvarjal tudi na univerzi. "S športom sem bil zadovoljen vse do osemnajstega leta starosti, potem pa je sledilo nekaj let, ko resnično nisem vedel, kaj početi. Ko sem v Oklahomi nekajkrat obiskal gledališče, sem se odločil, da se bom naučil igrati. Nisem pričakoval, da bom kadarkoli ustvarjal filme, kaj šele živel od njih. Šlo je bolj za osredotočenje na nekaj, kar lahko nadomesti šport. Takoj, ko sem stopil na oder, pa sem vedel, da v življenju ne želim početi drugega kot to."

Odločitvi, kaj želi početi v življenju, je sledilo učenje dramske igre, s svojo prvo pomembno filmsko vlogo pa se je v drami Nemirna meja ob Charlesu Bronsonu predstavil leta 1980. Še večjo prepoznavnost mu je prinesla vloga astronavta v filmu The Right Stuff. Dvanajst let pozneje si je s filmom s podobno tematiko, Apollo 13, prislužil prvo nominacijo za oskarja. Tej so sledile še tri – leta 1998 za Trumanov show, leta 2002 za Ure do večnosti, leta 2001 pa za glavno vlogo v biografskem filmu o slikarju Pollocku, ki je hkrati pomenil tudi njegov režijski prvenec. "Čeprav verjamem, da to ve vsak študent umetnosti, sem se jaz iz tega projekta naučil Pollockovega razmišljanja, in sicer da nesreče ne obstajajo – v tem prepričanju je živel vse svoje življenje," je nekoč povedal igralec. "Vsak njegov zamah s čopičem, vsaka packa in vsak madež so tu z namenom."

Prednost "podzemnih" scenarijev Harris se je k režiji vrnil leta 2008 s filmom Appaloosa, vedno pa je primarno ostal igralec. Čeprav je znan po veliko cenjenih in uspešnih filmih, je med svojo kariero kakopak doživel tudi marsikateri polom. "Filmov, ki nimajo možnosti za komercialni uspeh, ne izbiram zanalašč. Po naključju najzanimivejši scenariji padejo ravno iz kategorije mainstreama. Rad imam like, ki imajo svojo ostrino, ki počnejo nepričakovane stvari."

Harris, ki smo ga nazadnje videli v kriminalnem trilerju Samomorilec, se bo v prihodnosti skupaj z Davidom Duchovnyjem na velikem platnu pojavil v trilerju Phantom, akcijski komediji Michaela Baya Pain and Gain ter romantični komediji z Robinom Williamsom Look of Love.

Spodaj si lahko pogledate, kaj je Harris o filmu Pot v svobodo še povedal.

Ne spreglejte