TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
4. 3. 2010,
7.02

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 4. 3. 2010, 7.02

8 let, 9 mesecev

Dijake pomorščake bi tudi iz tujine

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Poklic pomorščaka, čeprav v mladih glavah izredno vabljiv in nekdaj zelo cenjen in razširjen, zadnja leta ne najde več ustreznega mesta v srednješolskih učnih klopeh.

Ne nazadnje se je to dejstvo pokazalo spet letos ob informativnem dnevu, ko se je na srednji pomorski šoli v Portorožu mudilo le približno 60 devetošolcev. Natančneje 62 otrok, dva več kot lani, od tega enajst iz notranjosti Slovenije, ostali pa so bili Primorci, je povedal Marjan Tončič, ravnatelj Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra, v sklop katerega poleg piranskega akvarija in dijaškega doma sodi še srednja pomorska šola. Najmanj zanimanja je bilo za program ladijskih strojnikov, ki so ga morali leta 2005 preprosto ukiniti, kakšnoo leto prej pa celo izpeljevati na lastne stroške, saj niso dosegli normativa, predpisanega z ministrstva. Najsvetlejše obdobje, ko so učilnice na pomorski šoli pokale po šivih, so bila 80. leta, tedaj so napolnili po dva oddelka za vsak program. "A takrat je bilo več otrok in še iz drugih jugoslovanskih republik so se šolali pri nas," dodaja Tončič. Sicer pa je število interesentov letos za šolanje na pomorski šoli (največ za programa plovbni navtik in elektrotehnik, manj za logističnega tehnika) približno enako kot lani, posamični primeri se zanimajo še po telefonu.

Pomorski poklic je poklic svetovne dimenzije

"Zapletom navkljub se trudimo iti na roko peščici dijakov, ki jih v popoldanskem času vzporedno izobražujemo v strokovnih predmetih ladijskega strojništva. Stroške nam delno krije Splošna plovba, delno sama šola," obžaluje mrtvo stanje tega poklicnega izobraževanja Tončič. Sam je prepričan, da bi slovenska država lahko izkoristila možnosti financiranja iz malhe EU in bi, denimo, v Portorož tako privabila dijake iz Bosne in Hercegovine ali drugih nekdanjih jugoslovanskih republik.

Ne nazadnje ostaja v slovenskih srednjih šolah približno 7000 prostih mest. "Nekaj bi jih zagotovo," tako sogovornik, "zapolnili z mladimi z Balkana. Vsaj na naši šoli nimamo predsodkov v zvezi s tem, tako kot jih nimajo Angleži. Pomorski poklic je namreč svetovne dimenzije in ti ljudje bi z delom na ladjah dobro zaslužili ter tako pomagali svojim slabše stoječim družinam."

Ne spreglejte