SiolNET. Digisvet Novice
6,71

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Najpomembnejši tehnološki dosežek v osamosvojitvenem letu

To je človek, brez katerega bi danes živeli v drugačnem svetu

6,71

termometer

Tim Berners-Lee
Danes 66-letni Tim Berners-Lee se je pred kratkim spet pojavil v naslovnicah medijev, saj je oznanil, da bo izvorno programsko kodo za svetovni splet prodal v obliki neprenosljivega kriptožetona NFT. Foto: Reuters

Leto je bilo 1991. Slovenija je razglasila neodvisnost od Jugoslavije in postala suverena država. Razpadla je Sovjetska zveza. Milijoni ljudi po vsem svetu so objokovali smrt pevca skupine Queen Freedieja Mercuryja. Ujeli so Jeffreya Dahmerja, enega najbolj razvpitih serijskih morilcev v zgodovini. Toda morda celo najpomembnejša globalna prelomnica leta 1991, po kateri nič več ni bilo tako kot prej, se je zgodila 6. avgusta v znanstvenem kompleksu CERN v Švici. 

6. avgusta 1991 je v raziskovalnem centru CERN v Švici oživela prva prava spletna stran. Na njej je Tim Berners-Lee, ki ga svet pozna kot očeta svetovnega spleta, je na spletni strani opisal njegovo poslanstvo in delovanje ter k pridružitvi pozval vse, ki jih je področje zanimalo. Na ta datum, 6. avgust 1991, obeležujemo tudi začetek globalnega dostopa do svetovnega spleta.

Tim-Berners Lee z računalnikom NeXT, na katerem je razvil prvi osnutek danes najpomembnejšega svetovnega medija.  Foto: CERN Tim-Berners Lee z računalnikom NeXT, na katerem je razvil prvi osnutek danes najpomembnejšega svetovnega medija. Foto: CERN
Izraza svetovni splet (World Wide Web po angleško) in internet se pogosto uporabljata kot sopomenki, a ne gre za isto stvar. Svetovni splet je eden od načinov za dostop do ter izmenjavo informacij v mreži milijard računalnikov in drugih povezanih naprav, ki skupaj tvorijo internet.

Prvi uporabniki svetovnega spleta so bili v večji meri izobraževalne ustanove in raziskovalni centri, kot sta CERN v Švici in Fermilab v ZDA, na primer.

Prava komercializacija svetovnega spleta se namreč ni začela vse do leta 1994, saj je bila rast sprva precej počasna. V letu in pol po zagonu svetovnega spleta je bilo na svetu vsega 50 povezanih spletnih strežnikov. Prvega zunaj Evrope so sicer zagnali v ZDA, to se je zgodilo septembra 1991.

Tim Berners-Lee, ki velja za enega najbolj "kompletnih" računalniških strokovnjakov na svetu, je temelje svetovnega spleta zasnoval že leta 1989, toda javnosti ga je CERN, kjer je delal, odprl šele dve leti pozneje. Tim Berners-Lee, ki velja za enega najbolj "kompletnih" računalniških strokovnjakov na svetu, je temelje svetovnega spleta zasnoval že leta 1989, toda javnosti ga je CERN, kjer je delal, odprl šele dve leti pozneje. Foto: Reuters

Brskanja že leta 1991 ni bilo brez brskalnika

Za dostop do najzgodnejše različice svetovnega spleta so uporabniki tako kot danes potrebovali spletni brskalnik.

Prvega, WorldWideWeb, je razvil Tim Berners-Lee. Pri poimenovanju med besedami namenoma ni uporabil presledkov, da ne bi prišlo do zamenjevanja brskalnika s svetovnim spletom.

Prvi priljubljen brskalnik je bil ViolaWWW, razvil ga je tajvanski programer Pei-Yuan Wei. A šele z brskalnikom Mosaic iz leta 1993, ki je podpiral prikazovanje multimedijskih vsebin (fotografij in slik), je svetovni splet dobil dovolj zagona za vsesplošno posvojitev.

Kaj pa Internet Explorer, Chrome, Firefox?

Internet Explorer in Netscape sta sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja bila tako imenovano brskalniško vojno, ki jo je tudi z uporabo nepoštenih prijemov na koncu dobil Internet Explorer. Internet Explorer in Netscape sta sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja bila tako imenovano brskalniško vojno, ki jo je tudi z uporabo nepoštenih prijemov na koncu dobil Internet Explorer. Foto: Guliver Image
Spletni brskalnik Internet Explorer je s programsko kodo, ki si jo je izposodil od brskalnika Mosaic, ta velja za enega od popularizatorjev svetovnega spleta, leta 1994 razvil Microsoftov programer Thomas Reardon. Internet Explorer je prvič izšel leta 1995 za operacijski sistem Windows 95.

Svoj logotip, veliki modri "e", enega najbolj prepoznavnih računalniških simbolov vseh časov, je Internet Explorer dobil leta 1996 z različico 3. 

Po hudem boju s konkurenčnim brskalnikom Netscape za prevlado na trgu, ki je zaznamoval devetdeseta leta prejšnjega stoletja, je Internet Explorer ob prelomu tisočletja postal dominantni spletni brskalnik. Vrhunec je dosegel leta 2001 s kar 96-odstotnim tržnim deležem.

Upad priljubljenosti Internet Explorerja se je začel z letom 2004, ko je po dolgem času znova dobil vrednega tekmeca, in sicer brskalnik Mozilla Firefox, njegovo usodo pa je po letu 2008 dokončno zapečatil Google z brskalnikom Chrome, danes z naskokom najbolj uporabljani spletni brskalnik.

Slovenski spletni pionir

Prvi slovenski spletni strežnik je jeseni 1993 na Nacionalnem superračunalniškem centru ali NSC postavil Mark Martinec iz Instituta Jožef Stefan. Strežnik je vseboval demonstracijo raziskovalnega dela IJS in spletno predstavitev takrat še mlade Slovenije.

V svetu je bila predstavitev odmevna, ameriški nacionalni računalniški center jo je v okviru projekta Virtualni turist izbral za najboljšo spletno predstavitev države na svetu. Nagrado si je delila z Japonsko.

Spletna stran IJS je kasneje začela vključevati povezave do spletnih izpostav slovenskih institucij in posameznikov, ki so se začeli pridruževati svetovnemu spletu. Prerasla je v pomagalo, s katerim so slovenski uporabniki lažje odkrivali spletne vsebine. Dolgo je bila znana po imenu SloWWWenija, kasneje, marca 1996, pa je prerasla v še bolj znano spletišče MatKurja. Spletna stran IJS je kasneje začela vključevati povezave do spletnih izpostav slovenskih institucij in posameznikov, ki so se začeli pridruževati svetovnemu spletu. Prerasla je v pomagalo, s katerim so slovenski uporabniki lažje odkrivali spletne vsebine. Dolgo je bila znana po imenu SloWWWenija, kasneje, marca 1996, pa je prerasla v še bolj znano spletišče MatKurja.

Ob svetovnem spletu je bil avgusta 1991 postavljen še en temelj sodobnega računalništva

25. avgusta 1991 je finski študent računalniška Linus Torvalds na usenetu, predhodniku današnjih spletnih forumov (usenet je bil način medmrežnega komuniciranja pred zagonom svetovnega spleta), oznanil, da je razvil kernel za svoj operacijski sistem. Kernel je računalniški program, ki predstavlja jedro operacijskega sistema. Poimenoval ga je Linux.

Linux je v naslednjih letih, desetletjih postal prva izbira operacijskega sistema naprednih uporabnikov, ki so želeli oddih od Microsoftovega monopola z Windowsi.

Linus Torvalds je Linux zasnoval kot odprtokoden operacijski sistem. To pomeni, da je njegov kernel lahko uporabil in po lastnih željah spreminjal vsak programer. Torvalds je bil namreč velik podpornik uporabe brezplačne in odprtokodne programske opreme. Linus Torvalds je Linux zasnoval kot odprtokoden operacijski sistem. To pomeni, da je njegov kernel lahko uporabil in po lastnih željah spreminjal vsak programer. Torvalds je bil namreč velik podpornik uporabe brezplačne in odprtokodne programske opreme. Foto: Reuters
Zaradi varnosti in stabilnosti ga na svojih strežnikih poganjajo številna velika tehnološka podjetja, kot so Intel, Samsung, IBM. Linuxov kernel teče tudi v ozadju najbolj uporabljanega operacijskega sistema na svetu - Googlovega Androida za pametne telefone, tablice, in druge povezane naprave. 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin