SiolNET.
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Civilna družba in parlamenti na Ljubljanskem kongresu izmenjali mnenja

1

termometer

Predstavniki civilne družbe in parlamentov iz držav Zahodnega Balkana so se udeležili mednarodnega kongresa v Ljubljani z naslovom Organizacije civilne družbe izzovejo organe oblasti.

Na kongresu so izmenjali stališča glede delovanja nevladnih organizacij v regiji in njihovega sodelovanja s predstavniki oblasti.

"Civilna družba je nujen predpogoj demokratičnega razvoja"

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je v uvodnem govoru poudaril, da je razvita in heterogena civilna družba nujen predpogoj demokratičnega razvoja in obenem njen pokazatelj, obenem pa gonilna sila evropskega integracijskega procesa in s tem vključevanja držav v EU.

"Medetične rane na Balkanu še niso zaceljene" Dodal je, da rane, ki so jih Zahodnemu Balkanu zadali etnični spori, vojne ter medetnične in medverske sovražnosti, še niso popolnoma zaceljene. Civilna družba je po njegovem še vedno šibka in zato ne more v celoti uresničiti vseh svojih potencialov. Zato je treba državljankam in državljanom toliko bolj pozorno prisluhniti in se odzvati na njihove skrbi, je še poudaril predsednik DZ.

"Lahko pomagamo pri razvoju civilne družbe"

"Odgovornost za krepitev oziroma razvoj civilne družbe je predvsem v rokah držav samih. Mi pa jim lahko s svojimi izkušnjami - tako dobrimi kot slabimi - ter s svojimi pogledi in dobrimi praksami pomagamo v veliki meri, da bi čim hitreje in čim bolje vzpostavili ustrezne pogoje za oblikovanje krepke in dejavne civilne družbe" je še menil Gantar.

Civilna družba ima pomembno vlogo graditelja mostov Predsednik Mednarodnega evropskega gibanja Pat Cox je menil, da je dialog med civilno družbo in parlamenti zelo pomemben, ker je znamenje za zrel in odprt demokratični postopek. Dejal je še, da civilna družba lahko sodeluje z oblastmi pri vključevanju regije v evropske povezave in ima v tem smislu pomembno vlogo graditelja mostov.

Današnja izmenjava mnenj je bila zelo koristna

Po besedah Coxa je bilo v razpravi moč slišati tudi nekaj pomislekov, da so nekateri deli civilne družbe tako politični kot bi bili stranke, po drugi strani pa so organizacije civilne družbe izpostavile problem financiranja s strani države v primerih, ko ni dovolj odprtosti in preglednosti.

Po njegovih besedah je pomembno, da sta preglednost in odprtost na obeh straneh dialoga in da je preglednost "dvosmerna cesta". Kot je pojasnil, civilna družba upravičeno zahteva odprtost in integriteto od političnega sistema, ta pa prav tako upravičeno isto zahteva nazaj. Ocenil je, da je bila izmenjava mnenj koristna in zelo iskrena.

Nevladnim organizacijam dobro kaže na Hrvaškem

Predsedniki in podpredsedniki parlamentov držav Zahodnega Balkana predstavili stanje glede nevladnih organizacij v njihovih državah. Izkazalo se je, da gre zelo dobro nevladnim organizacijam na Hrvaškem, vendar je po besedah podpredsednika hrvaškega sabora Nevena Mimice še vedno potreba po odprtem dialogu, tako da je razmere še moč izboljšati.

Primanjkuje denarja za financiranje nevladnih organizacij "Nevladne organizacije v Sloveniji so zelo glasne, a očitno ne vedno slišane," pa je dejal Gantar in priznal, da je treba še veliko narediti tudi glede financiranja NVO. Da obstajajo finančni problemi, je priznal tudi podpredsednik makedonskega parlamenta Jani Makraduli. Ob tem je izrazil upanje, da bo parlament lahko prispeval k boljši razporeditvi sredstev med nevladne organizacije.

V Turčiji nevladne organizacije sodelujejo v zakonodajnem procesu

Halid Genjac iz BiH je dejal, da v njegovi državi obstaja delovni okvir za NVO, medtem ko se institucionalni okvir še vzpostavlja. Podpredsednica turškega parlamenta Güldal Mumcu je dejala, da v Turčiji nevladne organizacije sodelujejo v zakonodajnem procesu.

Slabe razmere na Kosovu Precej kritik nevladnih organizacij so bile deležne črnogorske oblasti. Predsednik črnogorskega parlamenta Ranko Krivokapić je dejal, da je v majhnih družbah glas NVO močnejši kot v velikih. Razmere so zelo slabe na Kosovu. Po besedah predsednika kosovskega parlamenta Jakupa Krasniqija je bilo na Kosovu od leta 1999 ustanovljenih okoli 4000 organizacij civilne družbe, zdaj pa jih dela še 300. Zelo malo nevladnih organizacij financira vlada.

Vlade držav Zahodnega Balkana za sodelovanje s civilno družbo Ljubljanski kongres, ki se je zaključil z razpravo med predstavniki vlad in civilne družbe na Zahodnem Balkanu, je po besedah Coxa v svet poslal sporočilo, da so vlade držav v regiji na različnih stopnjah razvoja pripravljene sodelovati s civilno družbo.

Kot je dejal, je tudi premier Borut Pahor na kongresu dejal, da je gospodarska kriza še bolj poudarila potrebo po tem, da najdemo nova partnerstva in se ne držimo le starih. "Kriza, v kateri smo, je prelomni trenutek in verjamemo, da vključevanje novih in novih akterjev v civilno družbo neodvisno od vlade prispeva dodano vrednost v odgovorih na krizo, s katero se soočamo," je še poudaril Cox.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin