Video: Zakaj je Danilo Türk izgubil v prvem krogu

Pri tem je seveda mislil na zmagovalca kroga Boruta Pahorja. V resnici pa je relativni Türkov poraz – ali drugo mesto – posledica več "dejavnikov", zlasti pa njegovega posebnega načina predsednikovanja, ki ga je v nedeljo v bran vzel upokojeni predsednik Milan Kučan. Ta je dejal, da ne more biti greh, če si predsednik samo polovice državljanov, kar se je očitalo Türku, ker tudi on in Drnovšek nista bila idealna predsednika vseh. Kučan je imel v mislih volilno telo, ki nekoga izvoli, in ko ga večinsko izvoli, potem takšen predsednik avtomatično velja za predsednika vseh. Türk je državljane razdvajal Pri Danilu Türku se to ni obneslo, ker pač ni odigral svoje predsedniške vloge tako, da bi dokazal, da je tudi predsednik tistih, ki ga niso volili, ali pa ga – kar je legitimno – ne marajo. Nasprotno, Türk je do zdaj prvi predsednik države, ki je v preteklem mandatu državljane razdvajal, ne pa povezoval. Svojo povezovalno vlogo je skušal nespretno zaigrati nekaj dni pred volitvami, ko je menda bila njegova zasluga, da je za isto mizo spravil Janeza Janšo in Zorana Jankovića. Več od tega ni bilo, ker so se na tem "predsedniškem vrhu" dogovorili samo to, da se bodo še dogovarjali.

Volivci in volivke niso naivni in seveda z lahkoto v takšni predsedniški združevalnosti prepoznajo predvolilni trik, ne pa odkritost. Danilo Türk je namreč zlasti po lanskoletnih predčasnih volitvah, ko mu skupaj s Kučanom in Janezom Stanovnikom ni uspelo na vladni prestol postaviti izbranca Zorana Jankovića, storil vse, da bi koaliciji, ki se je uspela sestaviti, zagrenil delovanje. V razmerah vseobsegajoče krize je seveda to pomenilo še njeno poglabljanje, saj je v usodnih fazah sprejemanja protikriznih ukrepov tem nasprotoval. Tudi z demagogijo tipa varčevati ni treba, to je pretiravanje, to so grožnje in podobno. Tik pred zdajci je uspel pohvaliti samo pripravljanje pokojninske reforme. Očitno prepozno.

Türk in Stanovnikovi borci Türk je ves svoj mandat dokazoval, da mu bije predsedniško srce na skrajni levici, pri Forumu 21 in Stanovnikovi organizaciji. To seveda ni greh, je pa dokaz več za Türkovo ideološko in politično predsedniško pristranskost. Že prvo Janševo vlado je skušal spotikati, potem je bil eden od soarhitektov vlade Boruta Pahorja oziroma vlade KGB, da bi se Pahorju pozneje odrekel na najbolj neprijazen način in z nič kaj prizanesljivosti. Pahor je seveda bil objektivno odgovoren za razsul v državi v času njegove vlade, toda k temu razsulu so najbolj pripomogli Golobičevi Zaresovci in Liberalna demokracija takrat vzpenjajoče se politične zvezde Katarine Kresal. Tem Pahorjevim koalicijskim partnerjem Danilo Türk ni namenil nobene slabe besede. Nasprotno, ob aferi Ultra je Golobiču namenil še drugo predsedniško priložnost, kar je več kot simbolično pomenilo, da predsednik države svojo milost deli glede na predsedniške politične preference. Pozneje se je to najbolj kruto pokazalo v dvakratni pomilostitvi kokainskega preprodajalca, kar je Türk skušal prevaliti na tiste, ki so mu predlog posredovali. Sam je menda samo podpisoval. Predsednik države, ki ne ve, kaj podpisuje, pa bo težko dokazal, da je dober predsednik. Volivci so to pravilno razumeli.

Türk priznal posvetovanje z Golobičem Velike napake je počenjal tudi skupaj s svojim volilnim štabom. Najprej z nekakšno "ilegalno" lokacijo, potem pa s skrivanjem tega, da v ozadju njegove kampanje stoji veliki Gregor Golobič. Türk je to priznal šele na volilno nedeljo, ko je povedal, da se z njim tudi posvetuje. V resnici je Golobič vodja njegove kampanje v senci. Če bi natančneje analizirali Türkov predvolilni slovar, je bil popolnoma zgrešen! V resnici je ob ključnih soočenjih igral vlogo nekakšnih modrih čelad, česar se je verjetno navadil pri svojem delu v OZN-u. Pahorja je napadal kot nekakšno podaljšano roko Janeza Janše, pri čemer mu je katastrofalno pomagal tudi Slavko Gaber, ki je iz Pahorja hotel narediti tako rekoč levo in desno roko Janeza Janše. Ker je to bilo slišati zgolj kot politikantska diskvalifikacija, so to tako razumeli tudi številni volivci.

Türka so ujeli tudi na nekaterih neresnicah ali zamolčanjih. Pri sicer minornem računu v OZN-u, na katerem ima 11 dolarjev, se je Türk ujel v isto past kot pred tem njegov volilni svetovalec Golobič – v laž, ki ni bila potrebna. Čeprav se je kandidat Türk potem trudil, da bi zadevo pojasnil, mu ni uspelo, da bi samemu sebi dal še drugo priložnost. Z drugo priložnostjo, z drugim mestom na volitvah, so ga "nagradili" volivci. Zapletel se je v neprepričljivo (neresnično) pojasnjevanje šolanja svoje hčerke in nikoli ni znal pojasniti, čemu je moral iz OZN-a in New Yorka tako na hitro. In še nekaj ni spregledal del volilnega telesa: da si je na eno od soočenj dal pripeljati Spomenko Hribar, žensko, ki je že patološko sovražna do Janeza Janše, s sovraštvom pa ne moreš podpirati svojega kandidata. Še posebej mučno tudi za Türka je izpadlo, ko je Hribarjeva na soočenju povedala, da je bila Pahorjeva teta iz ozadja, kar je bilo razumeti tudi v tem smislu, da je bila tudi njegova zla vila in mačeha, ko ga je bilo treba vreči z oblasti.

Še slabšo uslugo Danilu Türku za drugi krog je naredil Milan Kučan, ko je v Cankarjevem domu novinarjem na veliko razlagal, da pač ubogi Türk do zdaj ni imel priložnosti povedati, kakšni so njegovi predsedniški uspehi. Kandidat, ki lahko o svojih uspehih govori samo v kampanji, je slab kandidat za prihodnji položaj. Danilo Türk je imel pet let časa, da se dokaže, pa se ni. V resnici je prispeval k še večji razdvojenosti državljanov in nekatera ideološka sovraštva pomagal poglabljati.