Ponedeljek,
12. 9. 2016,
10.22

Osveženo pred

9 mesecev, 1 teden

Vsebino omogoča Renault Nissan Slovenija

Foto: Klemen Korenjak

Natisni članek

Natisni članek

pohodništvo advertorial Z družino na poti Siol z vami na dopustu Potovalni Avtomoto Gorska reševalna zveza Slovenije Dacia

Ponedeljek, 12. 9. 2016, 10.22

9 mesecev, 1 teden

Najlepše slovenske gorske ceste: žile, ki vodijo v raj, ali pa poti odrešitve

Gorske ceste – pot v raj ali pa izhod iz pekla …

Vsebino omogoča Renault Nissan Slovenija

Foto: Klemen Korenjak

Dacia duster in GRZS - gorske ceste | Foto Klemen Korenjak

Foto: Klemen Korenjak

Z gorskim reševalcem in Dacio Dusterjem smo odkrivali pomen in slikovitost cest, ki vodijo do številnih in tudi precej visokih izhodišč za planince, kolesarje, jadralne padalce in alpiniste. To so pomembne poti, ki hkrati omogočajo pot v raj in umik v sili. Da služijo svojemu namenu, jih je treba uporabljati z občutkom. Razmislite, kje boste parkirali, kako vozite in do kam želite priti z avtomobilom. Zavedajte se, da se čar gora začne, ko z nahrbtnikom na ramenih užiješ mir in sanjski razgled.

Slovenija je prepredena s čudovitimi gorskimi in gozdnimi cestami, najvišja leži 2055 metrov nad morjem

Predsednik GRZS Igor Potočnik nas je v enem dnevu popeljal do kar nekaj izjemnih razgledov za volanom. Preverili smo stanje na vzletišču jadralnih padalcev, tuje planince usmerili na pravo pot pod Prisankom in videli, da je izzivov na gorskih cestah kar nekaj. | Foto: Klemen Korenjak Predsednik GRZS Igor Potočnik nas je v enem dnevu popeljal do kar nekaj izjemnih razgledov za volanom. Preverili smo stanje na vzletišču jadralnih padalcev, tuje planince usmerili na pravo pot pod Prisankom in videli, da je izzivov na gorskih cestah kar nekaj. Foto: Klemen Korenjak

Po podatkih Planinske zveze Slovenije slovenske gore letno obišče več kot 1,4 milijona obiskovalcev, redno pa v hribe zahaja več kot 315 tisoč Slovencev. Po naših gorah se že od leta 1974 dalje razvija mreža označenih planinskih poti. Danes ta mreža poti skupaj dosega več kot deset tisoč kilometrov poti.

Mnoga izhodišča teh poti, tudi tista precej visokoležeča, pa se da zaradi ravno tako precej razvejanega omrežja številnih gorskih cest doseči tudi z avtomobilom. Te ceste bodo najbolj obremenjene predvsem v obeh poletnih mesecih. Ne samo planinci in preostali ljubitelji gorske rekreacije, tudi številni turisti bodo na njih lovili svoje spomine in sanjske razglede.

Gorska cesta nemalokrat olajša logistiko aktivnosti v gorah. Kolesa, padala, težki nahrbtniki, turne smuči ... | Foto: Klemen Korenjak Gorska cesta nemalokrat olajša logistiko aktivnosti v gorah. Kolesa, padala, težki nahrbtniki, turne smuči ... Foto: Klemen Korenjak

Med najbolj priljubljenimi visokogorskimi avtomobilskimi destinacijami sta naš najvišji prelaz Vršič (1611 m) ter naša najvišja asfaltna pot, Mangartska cesta, ki se iz Predela vzpne proti Mangartskemu sedlu in v najvišji točki doseže višino 2055 metrov na morjem. Precej pločevine bo romalo tudi na Pokljuko, Veliko planino, Menino planino in podobne planote. Več prometa bo v alpskih dolinah pod Poncami, Vrata, Krma, Kot, Logarska dolina, dolina Soče, Lepena, Kamniška Bistrica …

Vsem, ki se v gore odpravljate z avtomobilom, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik svetuje, da prilagodite hitrost in ste še posebej pozorni na preostale udeležence, zlasti gorske kolesarje.

Prvi mož slovenskih gorskih reševalcev Igor Potočnik o najlepših cestah v naših gorah: "Meni je zelo zanimiva cesta skozi Dovžanovo sotesko v Tržiču, potem vsekakor cesta na Mangartsko sedlo, ki je tudi naša najvišja cesta. Seveda je zelo lepa vršiška cesta. Morda bi bila še lepša, če bi bila v celoti speljana po prvotni, stari trasi. Vsi, ki poznajo traso stare ruske ceste, vedo, da je bila to izjemna cesta." | Foto: Klemen Korenjak Prvi mož slovenskih gorskih reševalcev Igor Potočnik o najlepših cestah v naših gorah: "Meni je zelo zanimiva cesta skozi Dovžanovo sotesko v Tržiču, potem vsekakor cesta na Mangartsko sedlo, ki je tudi naša najvišja cesta. Seveda je zelo lepa vršiška cesta. Morda bi bila še lepša, če bi bila v celoti speljana po prvotni, stari trasi. Vsi, ki poznajo traso stare ruske ceste, vedo, da je bila to izjemna cesta." Foto: Klemen Korenjak

Gorska cesta skrajša čas dostopa in omogoči skok v gore tudi po službi

Hiter in nenaporen dostop do izhodišča aktivnosti v gorah je zelo pomemben z vidika načrtovanja ture ali plezalnega vzpona. Igor Potočnik iz Gorske reševalne zveze Slovenije pravi, da lahko gorska cesta prihrani veliko časa in omogoči tudi hitrejši dostop do plezalne smeri ali planinske poti. Ljubitelji gora se na visoko izhodišče, dostopno z avtomobilom, lahko pripeljejo tudi popoldne, a pri tem zaradi udobja neposrednega dostopa, na primer na Vršiču, ne smejo pozabiti na vremensko napoved in uro, ko med vrhovi ugasne dan.

Naša najvišje ležeča cesta se konča le malce pod grebenom Mangartskega sedla (2072 metrov nad morjem).  Dostopna je le v poletnih mesecih oziroma do prvega snega. Vije se nad dih jemajočimi prepadi in ponuja neverjetne razglede skozi vetrobransko cesto. Veliko večji izziv je ta vzpon premagati za krmilom koles kot za volanom. | Foto: Klemen Korenjak Naša najvišje ležeča cesta se konča le malce pod grebenom Mangartskega sedla (2072 metrov nad morjem). Dostopna je le v poletnih mesecih oziroma do prvega snega. Vije se nad dih jemajočimi prepadi in ponuja neverjetne razglede skozi vetrobransko cesto. Veliko večji izziv je ta vzpon premagati za krmilom koles kot za volanom. Foto: Klemen Korenjak

#Videopogovor: GRZS: Če je cesta zaprta za promet, je bolj primerno, da se ustavimo in parkiramo …

Pazite, kje parkirate, in spoštujte prepoved vožnje

Gorske ceste Slovenije služijo svojemu namenu le, če jih ljudje uporabljajo z občutkom. Po teh poteh lahko do božanskih gorskih razgledov pridejo tudi ljudje, ki jim je usoda ali bolezen sicer omejila svobodo. | Foto: Klemen Korenjak Gorske ceste Slovenije služijo svojemu namenu le, če jih ljudje uporabljajo z občutkom. Po teh poteh lahko do božanskih gorskih razgledov pridejo tudi ljudje, ki jim je usoda ali bolezen sicer omejila svobodo. Foto: Klemen Korenjak

Vodja slovenskih gorskih reševalcev opozarja tudi na pomen prevoznosti cest, ki lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. V 60 odstotkih klicev na pomoč se morajo gorski reševalci do ponesrečenca še vedno prebiti peš, zato je pomembno, da z intervencijskim terenskim vozilom pridejo čim hitreje in čim bližje mestu nesreče, saj je pri reševanju reakcijski čas zelo pomemben. Nemalokrat odloča o razliki med življenjem in smrtjo.

Zelo pomembno je torej, da so vse ceste, ki vodijo proti stenam visoko v gorah, prevozne, da na njih ni nespametno parkiranih avtomobilov, zaradi katerih se upočasni ali celo onemogoči napredovanje intervencijskih vozi z opremo in prvo pomočjo. Gorska cesta lahko pelje v raj, do nepozabnih občutkov in spominov, nagrajenih z razgledi za bogove. Treba pa se je zavedati, da je gorski svet lahko tudi zelo neprizanesljiv in nepredvidljiv.

Gorske ceste naj bodo bližnjica do rekreacije in sanjskih razgledov. Če jih uporabljate, se po njih vozite odgovorno in le do tam, kjer je promet dovoljen.  | Foto: Klemen Korenjak Gorske ceste naj bodo bližnjica do rekreacije in sanjskih razgledov. Če jih uporabljate, se po njih vozite odgovorno in le do tam, kjer je promet dovoljen. Foto: Klemen Korenjak Vsaka napak ali nespametna odločitev ima lahko hude posledice. Vsakič, ko boste zapeljali na gorsko cesto, se zavedajte, da je to lahko pot v raj in pomemben izhod v sili, ki lahko reši življenje. Upoštevajte to, če bo potrebnih nekaj metrov vzvratne vožnje, da boste dali prednost fantom z modro lučjo in našitki GRZS. Vsakič, ko boste zaklenili avtomobil, preverite, ali ne ovira vožnje in dostopa do gora.

Poleg tega prvi mož slovenskih gorskih reševalcev vsem na srce polaga tudi skrb za okolje. Vožnja ima vpliv na okolje in prav je, da gorski svet ostane čista oaza miru. Poudarja, da tudi oni številne ceste in poti prevozijo le v primeru reševanja: "Ne videti lepo in ni prav, da bi bil avtomobil parkiran na vsakem travniku, vlaki, jasi … Spoštujete okolje, pašnike in se pripeljite zgolj do tam, kjer je promet še dovoljen."

Mangartska cesta pričara 12 kilometrov izjemnih razgledov. Premagati je treba 17 zavojev in pet predorov skozi živo skalo. | Foto: Klemen Korenjak Mangartska cesta pričara 12 kilometrov izjemnih razgledov. Premagati je treba 17 zavojev in pet predorov skozi živo skalo. Foto: Klemen Korenjak

S strmim makadamom, polnim ostrega kamenja, in snegom ter ledom pod kolesi se ne more spoprijeti vsak avtomobil

Dacia duster in GRZS - gorske ceste | Foto: Klemen Korenjak Foto: Klemen Korenjak

Zavedati se je treba, da so ceste tam zgoraj zaradi strmine in podlage ter vremenskih "začimb" zlasti v zimskih mesecih nemalokrat povsem neprizanesljive do tehnike. Igor Potočnik pravi, da so že morali posredovati tudi zaradi tehničnih okvar in obstanka avtomobilov, ko so njihovi lastniki želi priti previsoko. Ni veliko avtomobilov, ki bi pozimi pred seboj zmogli riniti sneg ali se plaziti prek jarkov in kamenja strmega, razritega kolovoza. 

Igor Potočnik ob tem pokaže na Dusterja ter pove, da s svojo robustno zasnovo in štirikolesnim pogon dobro služi svojemu namenu. Tudi na primer do doma na Zelnici so se že prebili s temi svojimi vozili, ko je šlo za življenje.

Gore torej zahtevajo kleno tehniko, pogum in voljo ter veliko znanja tako za volanom kot tudi peš. Ne podcenjujte moči narave in ne precenjujte svojih zmožnosti, pa vas bo gorska cesta vselej peljala v raj.

Cesta na Vršič in tudi mnoge druge serpentine, ki režejo pobočja predvsem nad dolino Soče, so nastale v času 1. svetovne vojne kot pomembne poti za oskrbovanje visokogorskega bojišča soške fronte. Gre za prave inženirske podvige s podpornimi zidovi in mojstrsko speljanimi  zavoji. To je dediščina človekove vztrajnosti in tehniške premoči ter opomin na eno največjih tragedij v zgodovini človeštva. | Foto: Klemen Korenjak Cesta na Vršič in tudi mnoge druge serpentine, ki režejo pobočja predvsem nad dolino Soče, so nastale v času 1. svetovne vojne kot pomembne poti za oskrbovanje visokogorskega bojišča soške fronte. Gre za prave inženirske podvige s podpornimi zidovi in mojstrsko speljanimi zavoji. To je dediščina človekove vztrajnosti in tehniške premoči ter opomin na eno največjih tragedij v zgodovini človeštva. Foto: Klemen Korenjak

Izbiramo najljubšo planinsko kočo leta 2016!

Začela se je poletna planinska sezona, kar pomeni, da bodo imeli oskrbniki planinskih koč (več kot) polne roke dela. Vabimo vas, da nam pomagate izbrati planinsko kočo, ki je najbolj po vašem okusu. To pomeni, da se v njej dobro počutite, do sitega najeste, da ste deležni tople besede in spodbude.

V izboru za naj planinsko kočo 2016 letos sodeluje že 67 planinskih koč.

V Sloveniji imamo skupaj 178 gorskih postojank – koč, zavetišč in bivakov. Mnoge med njimi so poleti dostopne z avtomobilom. A ne pozabite, da na te poti ne spada množični promet, mnoge so namenjene zgolj za intervencijo službenih vozil in oskrbovanje. Kjer stoji znak, da vožnja naprej ni več dovoljena, ga upoštevajte brez izgovorov.  | Foto: Klemen Korenjak V Sloveniji imamo skupaj 178 gorskih postojank – koč, zavetišč in bivakov. Mnoge med njimi so poleti dostopne z avtomobilom. A ne pozabite, da na te poti ne spada množični promet, mnoge so namenjene zgolj za intervencijo službenih vozil in oskrbovanje. Kjer stoji znak, da vožnja naprej ni več dovoljena, ga upoštevajte brez izgovorov. Foto: Klemen Korenjak

#Video: Zgodba o gorskih reševalcih - Srečanje z angeli, ki skromno skrivajo svoje peruti

Dacia Duster - član plemenite bratovščine

 | Foto: Pred sto leti so gorski reševalci ob pogumu imeli le pičlo opremo. Statično vrv, nekaj obvez, plezalne copate, rešilni drog in vrečo. Ko se je mudilo, so jih čakali vprega, lojtrnik in pozimi sani. Nič drugega. Vrhunec razvoja tehnike je seveda v njihove vrste prinesel helikopter, ampak tudi ta ni vsemogoč. Veter in oblaki ter megla in noč so njegovi sovražniki. Takrat v akcijo stopi on. Duster. Robusten in klen, a hkrati okreten kot alpinist alpskega sloga. Ko se fantje z modro rotacijsko lučjo v njem prebijajo vse višje in višje, ko vsa štiri kolesa iščejo oprijem v zadnjih metrih grušča pod srhljivo steno, ko vsak meter nadmorske višine, ukraden boginji Morani, pomeni upanje, takrat padejo vsi predsodki o njegovem poreklu, zmogljivostih in prepričljivosti.

V svoji preprostosti skriva veliko talentov, in ko zmanjka ceste, še vedno zanesljivo drvi v bitko za življenje. Moral pa si je izboriti zaupanje, tudi njihovo. Zakaj je torej ravno on postal član plemenite bratovščine, sanjskega moštva pozabljenih vrednot? Je predstavnik prvinske mehanike, ki zlepa ne popusti. Ima priklopljiv pogon 4x4, ta pa je opremljen še z elektromagnetno zaporo diferenciala, ki kot zadnji steber obrambe oprijem najde tudi v globokem blatu ali snegu. Je dovolj kompakten in hkrati prostoren, da udarno skupino treh reševalcev in njihovo opremo pripelje tudi skorajda po kozji stezi. Da je rojen plezalec, sporoča tudi s terenskimi koti: vstopni 29,3 stopinje, prevojni 23 stopinj in izstopni 34,9 stopinje. Korenine in ostre skale premaguje z robustnim podvozjem, ki ščiti vse vitalne dele pogona in Dusterjev trebuh ohranja 21 centimetrov nad tlemi. Za piko na i pa ima varčen motor, ki kljub 5,2-litrski povprečni porabi vseeno ponudi do 240 njutonmetrov navora in 80 kilovatov moči.