Dacia duster 1.5 dCi 4X4 blackstorm: Ko nevihta spere predsodke …

Povoženi predsodki …

Roko na srce, duster je eden ključnih modelov romunske znamke, s preporodom katere je koncern Renault zadel v polno. O tem smo sicer podrobneje pisali že v okviru prve vožnje v Franciji, po prenovi dusterja. D acia duster je zelo korekten avtomobil z jasnim poslanstvom. Ni in ne želi biti tehnični inovator, prav tako ne kotira za vrh modne avtomobilske lestvice. Čeprav je po našem okusu videti kar malce nastopaško, je zelo široko uporaben.

Je dovolj robusten, da lahko vse svoje življenje preživi na slabših cestah, zlasti v osnovnih različicah pa je tudi s štirikolesnim pogon še vedno poceni in dostopen širokemu krogu ljudi.

Danes ga je zato mogoče srečati od prostranstev Sibirije pa vse do južne poloble in makadamov pod patagonskimi vršaci. To dovolj pove o njegovi uporabnosti. Kdor ga kupi z zavedanjem njegovega pravega poslanstva, mu ne bo zameril ergonomskih pomanjkljivosti ter trde plastike in stikal iz prejšnjih generacij Renaultovih modelov. Duster je ljudsko vozilo z vsemi prednostmi in slabostmi in ga je kot takega treba gledati, če hočeš videti in razumeti njegove ključne prednosti.

Omejena serija blackstrom je lep primer učinkovitega razmišljanja v oblikovalskem studiu Dacie, kjer so z nekaj nalepkami in malce rumene barve najbolj opremljenega dusterja – omejena serija izhaja iz najvišjega paketa opreme laureate – naredili prav posrečeno privlačnega in še kako opaznega. Ljudje so nas na testu večkrat povprašali, za kakšen avtomobil gre. Da, tako se povozi predsodke.

Korak naprej na asfaltu in vnovič potrjena suverenost onstran njega

Blackstrom tehnično ni prav nič drugačen kot duster, ki smo ga lansko zimo, ko je Slovenijo okoval žled, preizkusili v zahtevnih voznih razmerah. Blestel je v snegu in blestel je zdaj, ko smo se z njim vozili tudi po gozdnih cestah in tamkajšnjim gozdarjem dostavili zalogo olja za verige motornih žag.

Precej kompaktne mere, a za terenca zelo ugodna masa (1.320 kilogramov), pa 21-centimetrska oddaljenost od tal ter zanesljiv in za voznika uporabniško prijazen štirikolesni pogon iz Nissanovega nabora, ki ima tudi elektromagnetno zaporo diferenciala (sklopka z lamelami), so ključni aduti, ki dusterja po plezalskih sposobnostih postavljajo na sam vrh med konkurenti. Verjemite, veliko prej bo zadrhtelo voznikovo srce kot pa dusterjev pogon.

Tudi električarji se po Sloveniji pod daljnovodi vozijo z njimi, prisoten je v gasilskih garažah, celo neumorni in nesebični gorski reševalci so tega simpatičnega in preprostega terenčka vzeli za svojega. Tam zunaj v blatu zna pokazati tisto, kar je nekoč zmogla lada niva, a je za povrhu vseeno tehnično veliko bolj napreden, udoben, varen ter predvsem veliko bolj varčen in čist kot ruska kraljica blata in snega. Res pa je, da bi mu na strmih klancih prav prišel še kakšen dodatni kilovatek ali njutonmetrček.

Najočitnejše korake naprej je duster po prenovi naredil v asfaltnem življenjskem okolju. Vendar to še ne pomeni, da lahko od njega pričakujete dinamične čudeže. Ni in tudi ne želi biti asfaltni atlet, da ne bo pomote. Dirkalni duster s Prostom za volanom razen podobe nima nič skupnega s testnim blackstormom.

Stabilnostna elektronika in štirikolesni pogon ga delata zanesljivo voznega tudi v slabših voznih (dež, sneg …) razmerah na cesti. Sicer pa še vedno rad malce zdrsne prek nosu, če mu voznik želi vsiliti prehiter tempo. Na cesti je pač tišji, čisto povprečno vodljiv in povsem dovolj udoben. Pohvaliti velja blaženje, za luknje se ne zmeni ter dobro brani hrbtenico voznika in potnikov pred slovenskim asfaltom. Še vedno pa duster nekako ni najbolj domač z avtocesto. Krajši menjalnik, še vedno razmeroma glasen učinek vetra, pa tudi poraba hitro zraste, če tempo preseže omejitve … Treba je se je zavedati, da to pač ni avtomobil, namenjen dolgim avtocestnim maratonom.

V nosu preizkušeni dCi, v kabini med novostmi zgolj okrasje …

Testni blackstorm sicer razen že prej omenjenih grafičnih dodatkov ne prinaša nekih tehničnih novosti. V nosu se je tokrat znova vrtel preizkušeni Renaultov 1,5-litrski prisilno polnjeni dizel iz serije dCi. Še vedno trdimo, da je ta motor zagotovo ena od najboljših izbir, če razmišljate o dusterju.

80 kilovatov in 240 njutonmetrov navora v vseh nalogah povsem zadostuje, le na kašnem zares strmem terenskem vzponu ali pa na dolgem asfaltnem klancu s težko prikolico, pripeto na kljuko, si bo voznik zaželel več navora in moči.

Motor je sicer lahko zgledno varčen, saj se je poraba na testu gibala od dobrih petih litrov pa do največ 7,2 litra. Skupno testno povprečje smo končali pri 6,9 litra na sto kilometrov, kar ja za ne ravno zanemarljive tri decilitre manj kot na testu pozimi .

Ergonomsko sicer duster še vedno ni dorasel času, v katerem živimo, čeprav so na primer stikala za pomik stekel s sredinske konzole le premaknili na za glavo, berite navado, in roke priročnejše mesto na vratih. 410 evrov vreden multimedijski sistem media NAV z zaslonom na dotik se nam je zdel nekoliko bolj odziven, a je za naš okus še vedno nameščen nekoliko prenizko. Notranjost je praktična za vzdrževanje, čiščenje.

Voznikov položaj želi biti univerzalen, kar seveda v vseh primerih ne drži. Sedenje zadaj je povsem povprečno, prtljažnik je zadovoljivo prostoren, je pa treba prtljago dvigovati čez visok prag. Nekaj barvitosti tudi v kabino prinašajo oznaka blackstorm, beli šivi oblazinjenja z rumenimi robovi sedežev, pa vezen višinomer ter nad njim rumeni napis duster … Dodana vrednost? Za oko nedvomno, za kaj drugega pač ne.

Duster po prenovi še ni obiskal testnih laboratorijev konzorcija Euro NCAP, ki ocenjuje varnost vozil v Evropi. O tem, koliko je varen zdaj, zato ne moremo soditi, res pa je, da je leta 2011 tam osvojil skromne tri zvezdice.