"Toporišiči" v prometu

Odkar so nas na našem portalu vzele v precep lektorice, smo postali pri svojih zapisih mnogo bolj pazljivi. No, zadeva deluje tudi v obratni smeri, saj so lektorji, ki kaj vedo o "šaltheblnih", bolj redki. Nekateri izrazi so pač "strogo avtomobilski", nekateri so med avtomobilisti že povsem udomačeni, so pa tudi posebne besede, ki jih uporablja cestnoprometna zakonodaja.

V enem od prvih člankov, ki so bili podvrženi lekturi, sem uporabil besedo smerokaz, ki so ga naše "punce" popravile v smernik. Ops, smernik! ZVCP približno poznam in vem, kaj je smernik. To je tisti plastični količek na robu cestišča z odbojnima stekloma, ki odsevata belo oziroma rdečo svetlobo. Smerokaz sem najbrž potegnil iz "juge" (putokaz) ali kaj pa vem, od kje. Od takrat naprej se v glavnem trudim in uporabljam smerne utripalke, tako kot piše v našem prometnem zakonu.

Naslednji izraz, ki ga redno spremljamo v medijih in je tudi v pogovoru pogost, je vozni pas. Zasledil sem ga celo v eni od zloženk o varni vožnji. Po mojem mnenju gre za pogovorno povsem uporaben izraz, ki je vsem popolnoma razumljiv, s stališča prometne zakonodaje pa je napačen oziroma sploh ne obstaja. Voznega pasu v prometni zakonodaji ni, odkar ga je zamenjalo smerno vozišče.

Izraz smerno vozišče je bil uporabljen že v Zakonu o varnosti cestnega prometa iz leta 1998. Gre za vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri, sestavlja pa ga lahko en ali več prometnih pasov. Enako je veljalo tudi za stari oziroma zamenjani izraz vozni pas. To pomeni, da ima enosmerna cesta en vozni pas (po starem) ali eno smerno vozišče (po novem), dvosmerna cesta pa dva vozna pasova oziroma dve smerni vozišči. Treh ali več voznih pasov nikoli ni bilo in tudi danes sta lahko smerni vozišči le dve.

Izraz vozni pas se je udomačil predvsem pri avtocestah, kjer se govori o pasu za počasna vozila, o voznem in o prehitevalnem pasu. Dejansko gre pri vseh treh površinah za prometne pasove, pravzaprav pa so lahko vozni vsi trije, saj se na primer tudi po prehitevalnem pasu vozimo. No, zadnje ne velja za tiste, ki prehitevajo v nizkem preletu.

Radijsko ali kakšno drugo prometno obvestilo je vsem razumljivo, kadar sporoča, da sta na nekem odseku zaprta dva vozna pasova, čeprav bi to v smislu starega Zakona o temeljih varnosti v cestnem prometu pomenilo popolno cestno zaporo. Ni voznika, ki bi ob takšnem sporočilu menil, da je zaprta kar celotna cesta, saj gre za napako, ki je tudi lektorji očitno ne zaznavajo. Prav gotovo pa je smešno, kadar resna radijska postaja objavi (in še vedno objavlja), da je zaradi del polovica cestišča zaprta, promet v obe smeri pa poteka po nasprotnem voznem pasu.

Smisel tegale zapisa ni v pikolovskem nerganju zaradi uporabe nekega izraza, temveč gre za prometne pojme, ki so opredeljeni v prometnih predpisih, in takšni naj se tudi uporabljajo v vsakodnevni praksi, zlasti pri obveščanju. Iz majhnih nedoslednosti namreč rastejo velike, te pa so nam v naši prometni stvarnosti že tako ali tako zrasle čez glavo.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.