Renault vel satis 2_0 T

Tisti, ki jim ni všeč zadek megana in odpisanega avantima, se bodo zmrdovali tudi nad vel satisom. In če to oblikovno posebnost štejejo za slabo, morajo vendar priznati, da je vse ostalo dobro. Zelo dobro!

Zunanjost, notranjost

Če bi rekli, da je vel satis povečan clio, bi Renaultovce verjetno užalili. Pa vendar imata oba navzgor potegnjene luči, vmes sta vstopni reži za zrak, ki oklepata Renaultov romb, podobne odprtine imata v odbijaču, streha za zadnjimi bočnimi vrati še ne gre navzdol, štrleč zadek pa je, kot že rečeno, bolj meganovski oziroma avantimovski. Mi trdimo, da je tako zaradi razpoznavnosti znamke, ki mora tolči ven že na daleč. Notranjost je nadvse prostorna, večinoma v mehkih oblogah. Dva dvometraša lahko udobno sedita eden za drugim. Avto je visok kot londonski taksi in marsikateri domači politik bi bil manj "puklast", če bi vstopal skozi vel satisova zadnja vrata. Pa še davkoplačevalci bi kaj privarčevali. Zares, vel satis zlasti v notranjosti ponuja veliko, tako vozniku, kot potnikom. "Grand-confort-prednja-sedeža" pomenita prvo ligo ergonomije. Zadnja klop, namenjena trem osebam nudi popolno udobje dvema, tako so pač oblikovani sedeži. Na vmesnem izbočenem sedežu se počutiš kot na kakšni napihnjeni zofi, kjer ne veš na katero stran boš padel dol. Torej pustimo uradni podatek o številu potnikov, saj enako velja za skoraj vse limuzine, zato pa v vel satisu štirje sedijo zelo udobno, visoko in varno. V ločeno klimatizirani kabini se širi kakovosten zvok, razsvetljave pa je za manjšo elektrarno. Ni čudno, da Renault med prvimi razvija bolj zmogljivo električno omrežje, ki naj bi večkrat presegalo sedanjih 12 voltov. 18 različnih lučk za osvetlevanje smo našteli v notranjosti.

Vozne lastnosti

Še preden pridejo na vrsto elektronska pomagala za stabilnost, se vel satis izkaže z odličnimi voznimi lastnostmi. Podvozje prenese zelo hitro in sunkovito spreminjanje smeri, pri čemer se prav po športno drži ceste. Da je vendar predviden za udobna potovanja, pa nakazuje z nagibanjem karoserije, pri tem pa kot rečeno, ne izgublja tal pod kolesi. Kombinacijo sistemov ABS in ESP smo preizkusili pri večji hitrosti, z desnimi kolesi na peščeni bankini, z levimi pa na suhi asfaltni podlagi. Potem pa obe roki stran od volana in »cop« z vso močjo po zavori. Običajno vozilo bi se moralo zasukati za 180 stopinj v levo, vel satis pa je celotno pot ustavljanja v sili prevozil naravnost kot po tračnicah, volanski obroč pa se je sam od sebe zasukal v desno za kakih 45 stopinj, pri tem pa je rahlo nihal levo in desno. Opisanega preizkusa ni treba ponavljati, sploh pa ne s katerimkoli avtom. ESP-ji namreč delujejo zelo različno... V vel satisu deluje dobro!

Zmogljivosti, poraba

V vel satisu smo uživali še pred pričetkom vožnje. Namestitev za volan, preglednost, sporočila instrumentov (trije zasloni poleg osnovnih merilnikov), ročna zavora, ki skrbi sama zase. Prvi vtis: umirjenost, prostornost, varnost in želja po dolgem potovanju. Potem sledi sprememba karakterja. Dvolitrski turbomotor sicer zlahka premaguje dobro tono in pol teže, vendar zahteva veliko dela s 6-stopenjskim menjalnikom. Idealno za športne voznike. Umirjeni in varčni vozniki, ki prestavljajo navzgor pri 3000 vrtljajih bodo ves čas viseli na prestavni ročici. Zaradi kratkega menjalnika bodo pri treh "jurjih" v posameznih prestavah dosegali naslednje hitrosti (po števcu): 25, 40, 55, 72, 90, v VI. prestavi pa je pri 3000 vrtljajih hitrost okoli 105 km/h. Torej trdimo, da bi večini voznikov bolj ustrezal avtomatski menjalnik. Kazalcu za hitrost pa v testnem vel satisu ni bilo preveč za zaupat. Ko smo tempomat s pomočjo dodatnega digitalnega števca, ki ga vključuje cruise control nastavili na 100, je kazalec analognega merilnika kazal hitrost 106. Potem smo to hitrost preverjali in ugotovili, da dejansko znaša le 95,2. To pomeni, da je analogni merilnik, po katerem se večinoma ravnamo, kazal za okroglih 10 odstotkov preveč, kar je relativno velika napaka. Predvidevamo, da se je tako dogajalo samo testnemu vel satisu, saj imamo v spominu drug Renaultov tempomat, pri katerem sta bila števca, analogni in digitalni lepo usklajena. Glede porabe smo pri bencinskih turbomotorjih po pravilu navajeni na bolj hlastne požirke goriva, motor 2,0 T pa je prav zmeren. Pod 11 litrov na sto je znašala povprečna poraba, pri čemer je skupna teža med testom večinoma znašala okoli dve toni.

Cena, tekmeci

Če povzamemo dosedanje ugotovitve, v katerih smo opredelili samosvojo zunanjost renaulta vel satis, njegovo namembnost, izstopajoče športne značilnosti menjalnika in podvozja, potem bi težko rekli, da ima vel satis tekmece. Takih vozil drugi pač ne delajo. Del kupcev gotovo odbija samosvoja, drugačna oblika, ki predstavlja velik odklon od standardnega avtomobilskega okusa. S svojo stopnjo uporabnosti in udobja, s svojo opremljenostjo in vgrajeno varnostjo pa močno izstopa iz zgornjega srednjega razreda. In še v nečem se močno razlikuje od audija A6, BMW-ja serije 5, mercedesa razreda E, peugeota 607, alfe 166, volva S80... S ceno!