Mazda CX-7 dizel

Kaj o mazdi CX-7 že vemo?

Že na našem prvem testu smo povzeli, da gre za enega najbolj brezkompromisnih športnih SUV-jev. Brezkompromisnega tudi zato, ker kupci niso imeli veliko maneverskega prostora pri izbiri motorja. Lahko je bil le bencinski, podprt z velikim turbinskim polnilnikom in posledično tudi izdatno žejen. Spomnimo: enak motor je razgrajal v prejšnji generaciji šestice MPS, zdaj pa poganja mazdo 3 MPS. Agregat se je CX-sedmici in njenemu športnemu karakterju sicer zelo dobro podal, a visoka poraba je bila verjetno za mnoge prevelik zalogaj.

Dobrodošel dizel

Nov, 2,2-litrski dizelski motor že poznamo. V šibkejši in zmogljivejši različici smo se z njim srečali že v šestici. CX-7 se mora zadovoljiti s 127 kilovati in 400 njutnmetri navora, kar v praksi pomeni zgleden napredek, ki pa bi bil uporabniško lahko še bolj prijazen, če bi se kupci lahko izbrali tudi samodejni menjalnik. Sicer pa zmogljiv dizelski agregat deluje zvezno, ugodna pa je bila tudi poraba goriva, ki se je ustavila pri 8,8 litra. Ugodna, ker gre vendarle za skoraj tono in osemsto kilogramov težko vozilo s štirikolesnim pogonom in športnim karakterjem.

Dizelski motor ni edina novost

Prenova s katero je CX-7 postala bogatejša za možnost izbire dizelskega motorja, se je dotaknila tudi zunanjosti. Prednji del vozila zdaj v svet zre veliko bolj veselo, seveda v skladu z Mazdinimi zoom-zoom oblikovalskimi smernicami. Znotraj, razen osvežene sredinske konzole in novega volanskega obroča (zdaj je nastavljiv tudi po globini), povzetega iz šestice oziroma trojke, večjih novosti nismo opazili. Sicer pa CX-7 nudi veliko udobja spredaj in zadaj. Zasluga gre tudi drugi najvišji stopnji opreme "revolution", zaradi katere smo sedeli v usnju, se vozili tudi na atraktivnih devetnajstpalčnih platiščih, si med vzvratno vožnjo pomagali s kamero in svetili s ksenonskimi lučmi.