Iz ZDA tudi v Slovenijo: ni poceni, a ta veliki SUV ponuja veliko #video

V Evropi in Sloveniji nismo najbolj naklonjeni gromozanskim športnim terencem, temveč bistveno raje kupujemo najmanjše križance, ki so tudi do metra krajši kot Toyotin highlander. Kljub temu se je Toyota odločila, da k nam pripelje svojega orjaka, ki ga že nekaj časa prodaja na domačem japonskem trgu, v ZDA in v Rusiji. Četrta generacija highlanderja zapolnjuje vrzel v Toyotini ponudbi, uvršča se med RAV4 (z njim si deli tudi arhitekturo) in land cruiserja. Zaradi klasičnega samopolninega hibridnega pogona in obilice serijske opreme, navsezadnje tudi zaradi prostornosti potniške kabine, se je Toyota opogumila in highladnerja pripeljala še k nam. Konkurenca je na presenečenje številnih tudi tukaj velikanska. Že znotraj Toyote prihaja tekmec lexus RX, potem so tukaj še ljubljenec slovenskega občinstva škoda kodiaq in številni drugi, med njimi hyundai santa fe, volvo XC90, kia sorento, VW touareg ter še en nov igralec pri nas, ford explorer. Nižji stroški vzdrževanja torej ne bodo dovolj, da bo highlander izstopal v tej množici modelov.

Avtomoto Nov velik SUV v Sloveniji: tako se peljemo tudi v "prtljažniku"

Avtomoto Petmetrski SUV prvič v Sloveniji, v njem do sedem sedežev #foto

Foto: Gašper Pirman Dodatna sedeža sta serijska

Prilagodljivost zadnje klopi in dostop do tretje vrste v najlepši luči sicer prikazuje zgornji videoposnetek, a je veliko tudi ostalo skrito kameri (in očem). Highlander je eden od redkih s serijsko vgrajenima dodatnima sedežema, zato ima druga vrsta do 18 centimetrov vzdolžnega pomika. S tem je mogoče regulirati prostor v zadnji vrsti, prav tako pa ta pomik omogoča lažji dostop do zadnjih dveh sedežev.

V prtljažniku je od 332 (ob postavljenih sedmih sedežih) do 1.909 litrov prostornine (podrtih vseh pet sedežev zadaj). Ob uporabi highlanderja kot sedemsedežnika je prtljažni prostor primerno manjši, vsekakor premajhen za pot na morje z vso prtljago, a po drugi strani dovolj velik za torbe za trening in druge malenkosti pri popoldanskem razvozu otrok do športnega centra.

Če je zadnja klop pomaknjena povsem nazaj, je tam prostora za kolena ogromno, vsaj 20 centimetrov. Morda še največja prednost highlanderja je prostornost v tretji vrsti. Takrat moramo klop pomakniti nekoliko naprej. Pri svojih 183 centimetrih smo jo pomaknili tako, da je za kolena ostalo še tri centimetre prostora. Potem smo sedli na sedež v tretji vrsti. V tem primeru je tudi tam ostal še kakšen centimeter za kolena, bistveno bolj na tesno je šlo pri glavi. Zmoti tudi precej nizko sedenje, saj so kolena zato postavljena precej visoko. Vsekakor sta zadnja dva sedeža krasna rešitev za nekoga, ki ju potrebuje, a sta v resnici popolna le za otroške zadnjice. Odrasli bodo tam lahko sedeli brez večjih omejitev, a vožnja na daljše razdalje (nekaj deset kilometrov) bi že lahko postala naporna.

Gre za impresiven in dimenzijsko velik avto, ki sledi oblikovnim potezam znamke, z velikimi kolesi in kontrastnimi dodatki na karoseriji je videti prav všečno. Foto: Gašper Pirman

V notranjosti kraljujejo velik zaslon in precej fizičnih stikal, ki jih imamo še vedno raje kot nenehno tapkanje po zaslonu in iskanje, kje so vse te funkcije skrite v podmenijih. Foto: Gašper Pirman

Foto: Gašper Pirman Čuti se močan vpliv manjšega brata

Pri Toyoti se (k sreči) še dobro upirajo smernicam v obliki na dotik občutljivih ploščic za spreminjane temperature, drsnim ploščicam za upravljanje večopravilne enote in pretiranemu tapkanju po zaslonu na dotik. V resnici je za volanom highlanderja zelo podobno  kot za volanom RAV4. Veliko je stikal, to moramo priznati, a je po drugi strani tudi funkcij ogromno. In veliko raje jih izklapljamo ali prižigamo s pritiskom na fizično stikalo kot pa z iskanjem ter tapkanjem po zaslonu. Nekako ne moremo spregledati niti izbire materialov. Kot ponavadi pri Toyoti namenjajo veliko poudarka dobremu počutju, ki ga vzpodbudi uporaba dobrih materialov. To je pri tem še poudarjeno, saj gre za avto višjega cenovnega razreda. Všeč so nam bili tudi številne odlagalne površine in predalčki, pri Toyoti so tokrat res poudarili uporabnost in prav je tako.

Med serijsko opremo najdemo 18-palčna platišča, "pametni" vstop, sedempalčne digitalne merilnike, osempalčni zaslon na dotik (doplačljivi je velik 12,3 palca), triobmočno klimatsko napravo, ogrevane sprednje sedeže in sistem zaznavanja mrtvega kota, aktivni radarski tempomat, sistem prepoznavanja pešcev in kolesarjev (le podnevi), sistem za ohranjanje voznega pasu in podobno. Na seznamu dodatne opreme je tudi digitalno vzvratno ogledalo, ki omogoča pogled za avtom celo takrat, ko so vsi sedeži polni.

Skoraj trimetrska medosna razdalja prinaša predvsem udobje

Highlander je postavljen na Toyotino prilagodljivo in poznano platformo GA-K, ki si jo deli z RAV4. Tako je osnovni sestavni del hibridnega pogona, 2,5-litrski bencinski motor, vzet iz RAV4, sistemska moč pa povečana na 182 kilovatov (248 "konjev"). V primerjavi z RAV4 ima sprednji elektromotor dodatnih 27 kilovatov, omenjeni bencinski motor pa dodatnih osem "konjev". Moč elektromotorja zadaj je ostala nespremenjena. Kljub razmeroma visoki masi in dimenzijam je highlander prijetno uren (8,3 sekunde do 100 kilometrov na uro) pri speljevanju in brez večjih pretresov doseže avtocestne hitrosti. Pri močnejšem speljevanju je sicer nerodno glasen in moteč, a vsakodnevne vožnje so kljub brezstopenjskemu menjalniku dovolj tihe. Hvalimo tudi njegovo udobje pri skoraj vseh hitrostih, še posebej pa se izkaže kot potovalni avto.

Galerija: Toyotin največji ima precej za pokazati

Fotogalerija

1

 / 25

Od pet do osem litrov

Hibridni pogon omogoča dober izkoristek energije in vožnje brez delovanja bencinskega motorja. Voznik od samopolnilnega hibridnega pogona realno dobi več kot od priključno hibridnega (s polnjenjem prek kabla doma). Pri velikih in težkih vozilih je zaradi večje porabe in še večjega deleža vožnje po avtocesti ta prednost še bolj izrazita kot pri mestnih vozilih. S highlanderjem je mogoče na elektriko "jadrati" do hitrosti 125 kilometrov na uro, povprečna poraba goriva pri vožnji na avtocesti pa je bila 7,5 litra. Na umirjenem odseku, kjer se je hitrost gibala med 50 in 90 kilometri na uro, je bil presenetljivo varčen, porabil je natanko pet litrov goriva. Na koncu smo testni cikel končali s porabo 6,5 litra goriva, naš test pa s 7,2 litra goriva. To je pravzaprav odličen rezultat za avto, ki je težak 2,2 tone in ima štirikolesni pogon. Pri zadnjem ne gre za mehansko povezavo med sprednjimi in zadnjimi kolesi. Zadnji kolesni par se odzove na zahtevo, navor kolesom pa priskrbi zadnji elektromotor s 40 kilovati in 121 njutonmetri navora.

Ni poceni, a za 62 tisoč evrov se dobi zares veliko

Seveda, od 62 tisoč evrov vrednega avtomobila pričakujemo le najboljše. Razen nekaterih malenkosti, na primer bučanja motorja ob pospeševanju, precej zadržane podobe armaturne plošče in pomanjkanja matričnih žarometov, je highlander upravičil pričakovanja. Je izjemno prostoren, pameten in tudi dovolj drugačen, da mu ne moremo očitati takšne cene. Pravzaprav ponuja precej centimetrov, dodatne opreme in tehnoloških rešitev, ki jih lahko vidimo v premijskih tekmecih, kjer pa je cena seveda tudi višja. Highlander je tako bolj primeren zahtevnejše kupce in tiste družine, ki zahtevajo največ prilagodljivosti, udobja in na koncu želijo biti tudi ekološko usmerjene.

Prtljažni prostor je ob postavljenih dveh dodatnih sedežih bistveno manjši, a še vedno dovolj velik za vsakodnevno uporabo ali prevoz vseh pripomočkov, ki jih potrebuje sedemčlanska družina. Foto: Gašper Pirman

Na voljo je le hibridni motor, ki je lahko v umirjenem režimu vožnje zelo varčen. Foto: Gašper Pirman

Digitalno ogledalo potrebuje nekaj privajanja, posebej priročen pripomoček pa postane ob polno zasedenih petih zadnjih sedežih, ko je pogled nazaj s klasičnim ogledalom bistveno otežen. Foto: Gašper Pirman