Citroën DS3 HDi 90

Mini, pazi se!

Citroën DS3 boj napoveduje že z videzom. Zavrača kakršnekoli teorije, da je retro "kul". Oblikovalski jezik jasno zre v prihodnost, kjer po mnenju Citroëna ni prostora za retro malčke kot so mini, alfa mito in fiat 500. Dvobarvna karoserija pusti navihan vtis, velika platišča športnega, pokončna vrsta dnevnih LED luči pa postavljaškega. Avtomobil pritegne nase toliko pozornosti, da bodo morali bodoči lastniki vsaj prvih nekaj mesecev pričakovati številne poglede in fotografiranja z mobilnimi telefoni. Še bok vozila deluje razgibano. Plavut morskega psa in majhna zadnja stranska šipa sicer ovirata pogled nazaj, a hkrati poudarita močno osebnost DS3-ja.

Tako kot zunaj tudi znotraj

Hvalimo trud snovalcev, ki jim je kljub močni družinski povezavi (osnovne linije notranjosti si DS3 deli s C3-jem), uspelo ustvariti edinstven občutek. Uporaba kakovostnejših materialov, aluminijastih dodatkov, dvobarvne lakirane plastike, črtaste preproge, športnega in spodaj prisekanega volanskega obroča ustvarjajo športno-elegantno vzdušje. Usnjeni sedeži razvajajo z udobjem in izdatno bočno oporo, le dostop do zadnje klopi je, kot pri vseh trivratnih malčkih, otežen. Zaradi temnega usnja, črnega stropa, temne kombinacije barv armaturne plošče in skromnih steklenih površin v zadnjem delu vozila, je občutek v notranjosti kupejevsko utesnjen, kar je povsem drugače kot pri C3-ju. To pomeni, da DS3 s športnostjo misli resno.

Kako je na cesti?

Vozne lastnosti zapečatijo oziroma potrdijo športno usmerjenost citroëna DS3. Kot smo slutili že na prvi vožnji po pariških ulicah, v zavojih blesti. Podvozje je zelo čvrsto, odziven volan nudi ravno prav odpora, lega je vzorna in po zaslugi športih pnevmatik nevtralna zelo dolgo. Vendar veselje bi bilo zagotovljeno le v primeru, da bi DS3 poganjal zmogljivejši motor z za dinamično vožnjo primernejšim menjalnikom.

Grajamo menjalnik

Hodi so odločno predolgi, hitro pretikanje pa je zaradi nenatančnosti oteženo. Poročamo, da smo bili nad šeststopenjskim menjalnikom v 115 kilovatnem bencinsko gnanemu DS3-ju med prvo vožnjo v Parizu veliko zadovoljnejši. Sicer pa na športnem področju skoraj doseže odličnega minija, ki po našem mnenju vseeno ostaja vodilni v razredu.

Šibak dizel je in ni dovolj

Kdaj je 68 kilovatov dovolj? Vsekakor v mestu, kjer je bil DS3 v prvih dveh prestavah povsem dovolj živahen. Kdor pa si bo zaželel pogosteje na avtocesto, ali si želel več oziroma vsaj nekaj potiska v hrbet, si bo moral raje omisliti katero od zmogljivejših različic, saj turbinski polnilnik občutno pomaga le pri nižjih hitrostih. Poraba na testnem krogu se je ustavila pri 6,6 litra na sto kilometrov. Poudarjamo, da je dosežena številka ob primerno umirjeni vožnji lahko še veliko nižja, kar pomeni, da je mali postavljač lahko tudi zelo varčen. Hvalimo.

Zmogljivosti niso vedno poglavitne

Z možnostjo izbire modela DS3 v povezavi s šibkejšim dizelskim motorjem pri Citroënu dokazujejo, da razumejo potrebe tistih, ki bodo avtomobil razumeli skoraj izključno kot modni dodatek. V takšnem primeru na prvem mestu niso zmogljivosti ampak videz. Podobna taktika se je očitno obnesla znamki Mini, pri Citroënu pa so se bistro naslonili na njihove izkušnje.

Kdo so tekmeci?

Na prvi pogled, lahko tekmece DS3-ja omejimo na ozko skupinico sestavljeno iz minija, fiata 500 in alfe mito. Če se osredotočimo na fiata 500, hitro ugotovimo, da je ta lahko tekmec le na področju izdelane celostne podobe, ne pa tudi med ovinki. Po drugi strani pa alfa romeo mito ni videti dovolj atraktivno, vendar se s citroënom, predvsem po zaslugi sistema DNA, lahko primerja na cesti. Objektivno gledano, je mini tisti, ki ima vse, oziroma tisti, ki bi ga DS3 rad vrgel s prestola. Ima videz, lego in karizmo. Tako kot DS3. Ob vsem tem pa se postavi vprašanje, kam uvrstiti trivratno fiesto sport. Tudi ta namreč vabi s skoraj tako »odbitimi« potezami, voznimi lastnostmi na nivoju bavarsko-britanskega tekmeca in v primerjavi z DS3-jem, tudi z nižjo ceno.

Za koga?

Za dekleta in tiste fante, ki jih ni sram poziranja, za tiste, ki radi peljejo hitro in za tiste, ki imajo v žepu toliko, da bi lahko kupili že spodobno opremljen avtomobil višjega razreda, pa jim za to ni mar. Raje imajo nekaj, s čimer izstopajo, in to upravičeno. V naših trditvah gremo lahko celo tako daleč, da v postavljaški vlogi prekaša celo minija, ki ima na svoji strani ugled, tega pa je Citroën z DS3-jem šele začel graditi.