SiolNET. Avtomoto Reportaže
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija sanja o dirkališču: kdaj, kje in za koliko denarja ga lahko dobimo?

3

termometer

Si lahko Slovenci privoščimo manjši avtomobilski objekt, kakršen je krški Raceland, ali tudi velikopotezne načrte zveze AŠ2005 ob letališču Cerklje ob Krki? Bo dirkališče realnost že čez tri leta?

Slovenija v Evropski uniji ostaja edina brez pravega tekmovalnega dirkališča

Ko se bodo danes ob 14. uri v Barceloni prižgale zelene luči za štart dirke formule ena, se bo Slovencem lahko spet kolcalo po lastnem dirkališču. Ne ravno po takem, ki bi v majhno Slovenijo pripeljal karavano Bernia Ecclestona, temveč vsaj po objektu, na katerem bi lahko prirejali dirke s formulami nižjih kategorij in se morda potegovali za avtomobilske dirke prvenstev kakršen je nemški DTM. Z njim bi skrbeli tudi za lastno tehnično kulturo, razvoj domačega avtomobilskega športa, med članicami Evropske unije pa tudi ne bi bili več negativni posebnež, torej država brez lastnega avtomobilskega dirkališča.

Res je, na Dolenjskem oziroma Posavskem že devet let stoji dirkaški poligon Raceland, ki sta ga na noge postavila Tomo in Domen Staut. Ta sicer ne omogoča večjih avtomobilskih dirk (izjema je karting), kakršne smo nekoč na delu opuščenega letališča pri Cerkljah že videli. Oktobra leta 2000 smo tam na tako imenovanem Mobikrogu (gradila sta ga prav Tomo Staut in Matjaž Tomlje) sicer vsi stali v blatu, a odločilno dirko evropskega Euro STC je prenašal Eurosport, dve divji in adrenalina polni dirki pa sta na Dolenjsko pripeljali številne zvezdnike evropskega avtomobilskega dirkanja. Nicola Larini, Giovanni Morbidelli, Fabrizio Giovanardi in drugi so Slovencem pokazali, kako je videti surovo dirkanje na najvišji ravni. Naslovi v domačih in tujih medijih so bili visokoleteči, a sedem let pozneje so začasno dirkališče gradbeni stroji že podirali …

Video - Finale Euro STC leta 2000 na dirkališču Mobikrog

Si Slovenija lahko privošči krški Raceland ali tudi velikopotezno dirkališče z mednarodnimi apetiti?

Načrti z dirkališčem so bili velikopotezni, o njih so pisali tudi domači in tuji mediji. Domačini iz okoliških vasi so prav tako slišali veliko obljub, ki se pozneje seveda niso uresničile. Prva dirka je bila tudi vrhunec tega improviziranega dirkališča, a 16 let pozneje naj bi na istem mestu zraslo novo. Nacionalna zveza za avtošport AŠ2005 je od obrambnega ministrstva zemljišče dobila v petletni brezplačni najem z možnostjo podaljšanja, njihovo načrtovano dirkališče (skupaj s stavbami, različnimi poligoni za varno vožnjo, ipd.) je vredno okrog 25 milijonov evrov.

Že prvi načrti so med domačini, vajenih številnih neuresničenih obljub (ne le dirkališča, tudi civilnega razvoja tamkajšnjega letališča), povzročili veliko negodovanja in skrbi. Pristajajo na načrtovane poligone varne vožnje, za zdaj jih bistveno manj mika vrnitev pravega dirkališča. Če bi hotelo biti komercialno uspešno, bi moralo obratovati praktično vsak dan v letu. Poraja se tudi vprašanje, ali si Slovenija lahko privošči le dirkališče-poligon na ravni Racelanda (več v spodnjem intervjuju z upraviteljem Domnom Stautom) ali pa se res lahko spogleduje tudi s projekti na ravni Red Bull Ringa in Slovakiaringa …

Zveza za avtošport AŠ2005 je ustanovila družbo Gaj AŠ in lani podpisala pogodbo z obrambnim ministrstvom, ki je lastnik dolenjskega letališča

Za načrtovanim dirkališčem oziroma avtomobilskim poligonom v Gaju stoji nacionalna Zveza za avtošport AŠ2005, ki je konec lanskega leta ustanovila družbo Gaj AŠ d.o.o., katere zakoniti zastopnik in direktor je Anton Anderlič. Do konca maja si želijo pridobiti gradbeno dovoljenje, do sredine junija pa usposobiti obstoječo progo v dolžini dveh kilometrov za promocijske vožnje. Ta faza bi stala 1,2 milijona evrov. Do jeseni želijo končati preplastitev asfaltne podlage. Leta 2016 sledi ploščad za usposabljanje letaliških gasilcev, leta 2017 pa še poligoni za varno vožnjo, večnamenski objekt z boksi in podaljšanjem proge na 3,5 kilometra.

Po Anderličevih besedah je bilo območje Gaj že leta 2008 v državnem lokacijskem načrtu opredeljeno za mešano rabo: vojaško za razmestitev letal ter poligonov za šolo varne vožnje in preostale aktivnosti v civilne namene. V sporazumu iz leta 2010 je takratno ministrstvo za promet skupaj z obrambnim ministrstvom predvidelo uresničitev tega dela državnega lokacijskega načrta. Poskrbelo je tudi za pripravo projektnih nalog in idejnega načrta. Pogodba med obrambnim ministrstvom in AŠ 2005 je bila podpisana avgusta lani. Januarja letos je agencija, ki je v sestavu ministrstva za infrastrukturo, dala soglasje k izdelavi načrtov.

Brežičani sprejemajo poligon varne vožnje, nočejo pa avtomobilskih dirk

Domačini iz okoliških vasi so se na omenjene načrte precej burno odzvali in tematiko pred kratkim obravnavali tudi na izredni seji občinskega sveta občine Brežice. Tam so svetniki in svetnice izrazili pomisleke glede projekta izgradnje proge za hitrostne preizkušnje in poligonov za šolo varne vožnje na območju Gaj. Izpostavili so predvsem domnevno neskladje z uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za letališče Cerklje ob Krki, saj predvideva aktivnosti, ki bi posledično okolje dodatno bremenile s hrupom.

Župan brežiške občine Ivan Molan pravi, da se bo mestni svet zavzel za izgradnjo poligona varne vožnje, če se bo dosledno spoštoval veljavni državni prostorski načrt. Molan je dodal, da so okoliški prebivalci razburjeni in nikakor ne verjamejo, da ga bodo naložbeniki zgradili zgolj za namen poligona varne vožnje. Bojijo se, da bo tam nastalo hrupno dirkališče, ki ga omenjeni prostorski načrt ne omenja.

"Občinski svet Občine Brežice RS MORS kot lastnika Letališča Cerklje ob Krki poziva, da naj glede dejavnosti, ki se izvajajo na območju letališča, v celoti upošteva sprejeto Uredbo o DPN za letališče Cerklje ob Krki in naj ne dovoli izvajanja nobenih drugih dejavnosti, zlasti takšnih, ki bodo kakorkoli vplivale tudi na okolico oziroma prebivalce okoliških krajev v vplivnem območju letališča. Pri izvajanju aktivnosti, ki pa so določene v uredbi, pa naj kontinuirano izvaja vse predvidene zaščitne ukrepe z namenom zmanjšanja negativnih vplivov na okolje," se je glasil eden od potrjenih sklepov občinske izredne seje.

Anderlič: Spoštovali bomo uredbo o prostorskem načrtu, saj drugače ne bomo dobili gradbenega dovoljenja

Občinski svet je tudi investitorja projekta AŠ2005 opozoril, naj projekt uskladi tako, da bo vključeval izključno dejavnosti, ki so določene z uredbo.

"Nihče ni ugotovil, da sklep ni v skladu z državnim prostorskim načrtom. Vsekakor moramo tudi mi spoštovati celotno uredbo, da lahko do konca meseca dobimo gradbeno dovoljenje. To je osnova zanj in zato je to vsekakor naš cilj," nam je povedal Anderlič, ki je sicer tudi že dolgoletni predsednik AŠ2005.

Anderlič pojasnjuje, da bodo denar za tako ambiciozen projekt poskušali dobiti iz različnih virov. Med temi so tudi sredstva mednarodne avtomobilske organizacije FIA, sredstva Fundacije za šport (prihajajo iz dela vplačil od iger na srečo) in različnih evropskih investicijskih skladov. Ti viri naj bi po Anderličevi oceni lahko zadoščali za okrog 40 do 50 odstotkov celotne naložbe, torej za dobrih deset milijonov evrov. Ostali denar bodo morali primakniti zasebni investitorji. Bodo ti res zastavili svoje milijone za projekt, ki bo stal na območju, za katerega ima investitor zagotovljen le petletni najem?

Anderliča smo ob tem zbodli, da je bržkone še bolj od vprašanja, kje bo uspel dobiti za slovenski trg zagotovo visok investicijski znesek, pomembna podpora domačega okolja. Brez tega bi bilo potencialno dirkališče že vnaprej obsojeno na neuspeh.

"Vsekakor. Domačine razumem, saj imajo bojazni tudi zaradi neuresničenih obljub glede razvoja letališča v Cerkljah pri Krki. Z lokalnim prebivalstvom nameravamo zasnovati skupno telo, prek katerega bodo še lažje bedeli nad izvajanjem našega projekta. Sodelovanje z lokalno skupnostjo jemljemo zelo resno," obljublja Anderlič.

Sodeč po skicah, ki so jih objavili pri AŠ2005, je del načrtovanega objekta vsekakor tudi čisto pravo avtomobilsko dirkališče. Bodo investitorji z domačini sprejeli ustrezen kompromis? Saj veste, župani in občinski svetniki prihajajo in odhajajo, domačini ostajajo ...

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin