Slovenija bi z boljšimi cestami letno prihranila od 200 do 250 milijonov evrov

Jugovzhodna Evropa brez cest z visokim tveganjem

Varnost v cestnem prometu na stari celini najbolj peša na območju jugovzhodne regije, v katero spada tudi Slovenija. Tudi zaradi slabih cest v državah jugovzhodne Evrope tako življenje v prometnih nesrečah izgubi okoli 10 tisoč ljudi na leto, več kot 100 tisoč pa jih utrpi težke telesne poškodbe, ki puščajo trajne posledice.

Naravnost vratolomni so stroški, ki jih zaradi visokega krvnega davka v prometu posledično plačuje družba. Evropska unija je samo v letu 2011 za odpravljanje posledic težkih prometnih nesreč porabila več kot 130 milijard evrov. Ker je stanje v cestnem prometu še posebej skrb zbujajoče v prej omenjeni regiji, je Evropska unija podprla projekt SENSOR (South EastNeighbourhood Safe Routes), ki bo v 15 državah regije ocenil in glede na stopnjo tveganja prometnih nesreč rangiral stanje cest oziroma vse cestne infrastrukture.

Partnerji v projektu, med katere spada tudi AMZS (Avto-moto zveza Slovenije), bodo po metodologiji "Risk Rating" – ocena stopnje tveganja cest in "Star Rating" – rangiranje cest glede na stanje, pregledali in ovrednotili 15 tisoč kilometrov prednostnih cest v državah partnericah. Projekt bo tako s svojo vsebino, končan bo septembra 2014, Evropi predstavil celosten zemljevid z oceno tveganja, ta pa bo temelj nadaljnjih ukrepov za izvedbo izboljšanje varnosti v cestnem prometu v tem delu Evrope.

John Dawson: Slovenija je dobro organizirana

Tokrat je bila v Ljubljani pod okriljem AMZS in Direkcije Republike Slovenije za ceste organizirana mednarodna konferenca projekta SENSOR. Med gosti je bil tudi predsednik neodvisnega evropskega programa za oceno cest EuroRAP John Dawson, ki je Slovenijo omenil kot eno od najbolj naprednih in dobro organiziranih partneric projekta SENSOR.

Med prednostnimi nalogami tega projekta je poudaril, da bo po rezultatih treba v regiji čim prej sanirati vsaj 10 odstotkov vseh najbolj kritičnih odsekov.

Svoje videnje je predstavil tudi slovenskemu ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu, ta je po predstavitvi poteka projekta SENSOR, v katerem od 1. oktobra 2012 sodeluje tudi Slovenija, obljubil: "Zato bom kot resorni minister prednostno poskušal storiti vse, da dodatno zagotovimo sredstva za prepotrebno sanacijo cestišč."

Obnovljene slovenske ceste bi prihranile od 200 do 250 milijonov evrov na leto

John Dawson je povedal, da je tudi našemu ministru za infrastrukturo in prostor pojasnil, da so sredstva, namenjena obnovi cestne infrastrukture, naložba, ki se hitro povrne:

"Večina ministrov v vseh državah pravi, da denarja ni. Sodelovanje med levo in desno roko, kot jaz imenujem zdravstveno ministrstvo na eni strani in infrastrukturno ministrstvo na drugi strani, je ključno za rešitev težav. Prerazporeditev sredstev med tema dvema institucijama ponuja rešitev. Ne pozabite, da se v prometnih nesrečah izgubi kar dva ali tri odstotke BDP. Vložek v cestno infrastrukturo torej pomeni preventivo, ki na drugi strani znižuje stroške javnega zdravstva."

Na to Dawsonovo iztočnico pa je opozoril tudi mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki je povedal, da bi ob upoštevanju dejstva, koliko denarja gre za odpravo posledic prometnih nesreč, Slovenija v resnici lahko prihranila med 200 in 250 milijonov evrov na leto, če bi obnovila mrežo državnih cest. Ficko je poudaril, da je vesel, da je to slišal tudi pristojni minister, in dodal:

"Popolnoma se strinjam s tem, kar je povedal predsednik EuroRAP, in mislim, da so prometno najbolj razvite države to že ugotovile. Resnično pozivam, da bi o tem razmislili kot širša skupnost in našli sredstva za razvoj državnega cestnega omrežja."

Bomo res potrebovali 60 let za obnovo državnih in magistralnih cest?

Dejstvo je, da je v zadnjih petih letih v več kot šest tisoč kilometrov dolgem slovenskem cestnem državnem omrežju kar 60 odstotkov cest v zelo slabem stanju. Najslabše so predvsem regionalne ceste 2. in 3. reda, med katerimi jih je kar 840 kilometrov v tako slabem stanju, da so pravzaprav zelo nevarne.

Direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste pa opozarja, da bi ob zdajšnjih finančnih sredstvih, s katerimi lahko obnovijo le okoli 100 kilometrov cestnega omrežja na leto, Slovenija potrebovala kar 60 let za obnovo vsega državnega cestnega omrežja, da bi ceste spravila na raven petih zvezdic kakovosti, kolikor zanaša najbolje rangirana cesta v projektu SENSOR oziroma EuroRAP.

Magister Gregor Ficko je ob tem povedal, da je Slovenija v tem trenutku sposobna vzdrževati pol manjše cestno omrežje, kot ga ima.

Brez bencinskega centa bo do leta 2015 v res slabem stanju že okoli 70 odstotkov državnih cest

Če bi torej hoteli v 15 letih obnoviti vse omrežje državnih cest, bi na direkciji potrebovali okoli 400 milijonov evrov na leto. Letos so na primer imeli na voljo 188 milijonov evrov, prihodnje leto jih bodo imel 121, v letu 2015 pa le še 106.

Prvega moža direkcije smo vprašali, kakšni so ukrepi, da se takemu scenariju izognemo.

"Možnosti so. Mi smo že večkrat predlagali, da bi v državi znova uvedli bencinski cent, namenski bencinski cent, ki bi šel izključno za razvoj in vzdrževanje državnih cest. Slovenija je edina država v Evropi in tudi širše, ki tega modela nima uvedenega, s tem bi resnično rešili velik del težave. Izračunali smo, da bi z bencinskim centom lahko letno pobrali med 150 in 200 milijonov evrov. Če bomo ostali pri teh sredstvih, danes je ta projekcija to tudi pokazala, bomo do leta 2015 imeli že okoli 70 odstotkov res slabih cest."

Po denar za slovenske ceste bo treba tudi v specialne ustanove

Zanimalo pa nas je tudi, kam gre denar iz nadomestila za uporabo cest, ki ga lastniki vozil plačajo ob podaljšanju registracije. Gregor Ficko pojasnjuje:

"Denar od registracijskih taks so pred tremi leti v več kot 50-odstotnem deležu preusmerili na železniško infrastrukturo. To je torej drugi vir, ki ga direkcija ima in žal ni v celoti namenjen vzdrževanju cest. Treba bo razmisliti tudi o virih, ki jih ponujajo specialne ustanove, kot so Evropska banka za razvoj, Evropska investicijska banka, Svetovna banka, ti v svetu financirajo infrastrukturne projekte, ki vplivajo na znižanje drugih indirektnih stroškov v zdravstvu, zavarovanj, seveda pa imajo dolgoročne vplive na izboljšanje prometne varnosti. "