Četrtek, 25. 4. 2019, 11.30
5 let, 7 mesecev
Strošek polnjenja električnih vozil v Ljubljani od 6. maja naprej
Cene so znane: kaj pravite, bodo prave?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,25
27
Kakšna bo od začetka maja cena polnjenja električnega avtomobila v Ljubljani?
Medtem, ko ostaja domača električna energija za polnjenje avtomobilov še vedno zelo poceni, jo bodo 6. maja vsaj v Ljubljani začeli zaračunavati tudi na javnih polnilnicah. Ura polnjenja bo v primeru večine denašnjih avtomobilov stala približno 1,1 evra, polnjenje za 100 kilometrov pa tako od dva do 2,5 evra.
Danes so pri Elektru Ljubljana predstavili cenovni okvir polnjenj električnih avtomobilov na njihovih javnih polnilnicah. Postopno se tako tudi izven avtocestnega križa vpeljuje plačljiv sistem polnjenj, ki pa za zdaj ostaja v še vedno precej ugodnih cenovnih okvirjih.
Ena ura polnjenja v povprečju za 1,1 evra
Znani so zneski plačevanja, ki so odvisni od polnilne moči in časa polnjenja. Večina današnjih električnih avtomobilov bo iz vidika moči spadala v prvo kategorijo (do 7,99 kW) in to pomeni ceno en cent na minuto. To velja pri polnjenju do največ treh ur. Od tam naprej bo polnjenje trikrat dražje, enako je tudi pri ostalih dveh razredih.
Avtomobil kot je renault zoe bo sodil v tretjo kategorijo (do 22,99 kW), saj omogoča precej močnejše polnjenje na izmeničnem toku AC. Tam bo minuta polnjenja stala tri cente. V srednjem razredu (do 14,99 kW) stane minuta polnjenja dva centa.
Temu bo treba prišteti še začetno pristojbino za vsako začeto polnjenje. Ta bo znašala en evro oziroma v primeru predplačniškega uporabnika 50 centov.
V prvi fazi bosta na voljo dva režima uporabe. Prvi bo 'polni in plačaj' za vsako sprotno polnjenje, drugi pa po pristopu predplačila. Ob prehodu bodo vsi dozdajšnji uporabniki dobili status predplačnika, kar bo še naprej omogočalo tudi uporabo kartice in ne zgolj mobilne aplikacije.
Stroški polnjenja bodo torej relativno nizki. Po oceni Elektro Ljubljana bodo z njimi lahko pokrilii operativne stroške in manjši del naložbe.
Letni strošek s polnilnicami skoraj 40 tisoč evrov
Celotna naložba Elektro Ljubljana je do zdaj znašala 600 tisoč evrov. Stroški obratovanja in vzdrževanja 52 polnilnic so bili lani skoraj 40 tisoč evrov. Povprečni stroški namestitve ene polnilnice znašajo 11.500 evrov.
Leta 2014 je bilo v Sloveniji 120 polnilnic, letos do aprila pa jih vozniki lahko uporabljajo 560. V Evroena pi jih je bilo lani vseh okrog 119 tisoč.
Predlani so na električnih polnilnicah uporabniki odvzeli 164 tisoč, lani pa že 436 tisoč kilovatnih ur električne energije.
V prihodnje bi si želeli uvesti tudi šibkejše (in cenejše) polnilnice na parkiriščih P+R, kjer bi bilo dolgotrajnejše polnenje lahko tudi cenejše kot na predstavljeni shemi.
"Smo na prvi fazi elektromobilnosti. V prihodnje bodo vozniki lahko baterijo napolnili doma, v mestu pa v primerih konic to elektriko delili z omrežjem," ocenjuje Andrej Ribič, direktor Elektro Ljubljana.
Bo plačljiv sistem celo pomagal narediti red?
Ker so električni avtomobili danes še precej dragi, je bistveno cenejša pogonska energija za uporabnika tisto nadomestilo, ki pomaga upravičiti začetno višjo nakupno ceno avtomobila. Ob zadnji podražitvi bencina in dizla je razlika v primerjavi z elektriko še narasla. Javne polnilnice so bile do zdaj celo brezplačne, tudi ob začetem obračunavanju pa bodo očitno ostale precej ugodnejše od točenja klasičnih fosilnih goriv.
Plačljiv sistem bo na polnilnicah celo pomagal narediti red – električni avtomobili tam ne bodo ostali priklopljen v nedogled, tudi priključni hibridi pa se bodo posledično pogosteje polnili doma.
Pri Elektru Ljubljana so od leta 2010 zabeležili skupno skoraj 90.000 polnjenj, od tega samo lani več kot 42.000. V njihov vseslovenski sistem Gremo na elektriko je vključenih 118 polnilnic oziroma 229 polnilnih mest po vsej Sloveniji.
Polnjenje doma poveča strošek energije in omrežnine
Koliko lastnika električnega avtomobila stane polnjenje na domači polnilnici? To je v največji meri odvisno od izbranega ponudnika električne energije, saj so cene različne. Uporabniku se precej poveča predvsem količina porabljenih kilovatnih ur energije v nizki (nočni) tarifi.
To vpliva na strošek energije in tudi omrežnine, v skoraj neznatnem znesku pa še na dva od treh obveznih prispevkov za delovanje elektro omrežja. Temu lahko prištejemo še nekaj mesečnih evrov, če bi uporabnik naročil deset namesto sedem kilovatov polnilne moči.
Sto "domačih" kilometrov za približno 1,5 evra
Spodnji izračun stroška energije za električni avtomobil je zaradi spremenljiv dejavnikov – cena električne energije in poraba avtomobila – zgolj okviren. Pri porabi 17 kilovatnih ur energije na sto prevoženih kilometrov bi sto prevoženih kilometrov stalo okrog 1,5 evra. To je torej petkrat ali šestkrat manj kot pri povprečnem bencinskem avtomobilu, odvisno od njegove povprečne porabe.
|
Cena na 1 kWh |
Cena za 40 kWh |
|
|
Omrežnina NT |
0,05 EUR |
1,254 EUR |
|
El. energija NT |
0,03 EUR * |
1,2 EUR |
|
Prispevek za delovanje operaterja trga |
0,00013 EUR |
0,0052 EUR |
|
Prispevek za energetsko učinkovitost |
0,00080 EUR |
0,032 EUR |
|
Trošarine |
0,00305 EUR |
0,122 EUR |
|
SKUPAJ (+ DDV) |
|
3,13 EUR |
|
Strošek na 100 km ** |
|
1,4 EUR |
* - Cene električne energije se med ponudniki močno razlikujejo. Najugodnejši ponuja v nizki tarifi elektriko za en cent (a na račun dražje elektrike podnevi), tisti dražji pa tudi po ceni pet centov na kWh. Strošek na sto kilometrov polnjenja doma je zato lahko tudi nižji od enega evra.
** - Pri porabi 18 kWh na sto kilometrov.
V mreži 26 hitrih polnilnic Sodo, v kateri so tudi Petrolove polnilnice, so lani opravili skupno 10.656 polnjenj, kar je 1.711 več kot predlani in 6.564 več kot leta 2016.
Na polnilnicah Gremo na elektriko vsak dan skoraj 130 polnjenj
Danes bodo znani podrobnejši izračuni polnjenj na javnih polnilnicah okrog Ljubljane. Te cene bodo vplivale predvsem na tiste, ki v manjši meri baterijo polnijo doma. V prestolnici je polnjenje sicer že zdaj časovno omejeno na največ tri ure.
Pri Elektru Ljubljana so od leta 2010 zabeležili skupno skoraj 90.000 polnjenj, od tega samo lani več kot 42.000, so povedali za STA. V njihov vseslovenski sistem Gremo na elektriko je vključenih 118 polnilnic oziroma 229 polnilnih mest po vsej Sloveniji. V Ljubljani je najbolj obiskana polnilnica na Miklošičevi cesti, zunaj Ljubljane pa na njihovem območju polnilnica na Vrhniki, sicer pa v Citycentru Celje. Od januarja letos je bilo od skupno 14.088 opravljenih polnjenj 9.710 opravljenih v Ljubljani, v osrednjeslovenski regiji pa 4.378.
V mreži 26 hitrih polnilnic Sodo, v kateri so tudi Petrolove polnilnice, so lani opravili skupno 10.656 polnjenj, kar je 1.711 več kot predlani in 6.564 več kot leta 2016.
Od začetka leta 2016 do konca letošnjega marca je bilo na vseh hitrih polnilnicah mreže Sodo opravljenih skupno 31.754 polnjenj. Največ jih je bilo v tem obdobju opravljenih na avtocestnem počivališču Lopata jug (3.008), sledijo bencinski servis Ravne (2.715) ter avtocestni počivališči Lukovica jug in Lukovica sever (2.214 oziroma 2.211 polnjenj). Vsa tri avtocestna počivališča so na štajerski avtocesti, bencinski servis Ravne pa na Ravnah na Koroškem.
V Elektru Gorenjska so za STA pojasnili, da je uporaba njihovih polnilnic trenutno še brezplačna. Smernic glede načina plačevanja in časa uvedbe plačljivega polnjenja še niso dokončno izoblikovali, bo pa storitev polnjenja zagotovo postala plačljiva, so dodali.
Brezplačna je še vedno tudi uporaba polnilnic, s katerimi upravlja hčerinska družba Elektro Primorske E3. "Trenutno so še vedno raziskovalne in promocijske narave, ko pa bomo pridobili dovolj podatkov, bomo razvili poslovni model za trženje električnih polnilnic in posledično načrt za postavitev dodatnih enot," so pojasnili.
V družbi Dravske elektrarne Maribor so pojasnili, da v "naslednjem kratkoročnem obdobju" ne načrtujejo vzpostavitve plačljivega sistema polnjenja, v Elektru Maribor pa so zapisali le, da za uporabo polnilnic trenutno še ne zaračunavajo.
27