Gregor Pavšič

Četrtek,
26. 4. 2018,
4.02

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,82

Natisni članek

Natisni članek

samodejna vožnja BTC Navya

Četrtek, 26. 4. 2018, 4.02

6 let, 7 mesecev

Navya - francoski avtonomni shuttle za 260 tisoč evrov

To se je ponoči dogajalo v BTC #video

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,82

Po ljubljanskem BTC smo se zapeljali s posebnim vozilom, nekakšnim mestnim minibusom, ki pa ni imel ne voznika, niti volana. Zakaj so ga pripeljali v Ljubljano, čemu so avtonomni "shuttli" namenjeni in kako po slovenskih cestah sploh znajo peljati?

Video: Samodejni "shuttle" brez voznika in potnikov po BTC

Avtonomni "shuttle" na Ameriški ulici v BTC | Foto: Gregor Pavšič Avtonomni "shuttle" na Ameriški ulici v BTC Foto: Gregor Pavšič Včeraj zvečer, ko se je dnevni vrvež v ljubljanskem BTC že zdavnaj umiril, je po Ameriški ulici neslišno pripeljalo nenavadno vozilo. Bilo je kot nekakšen "shuttle" ali mali mestni avtobus. V notranjosti je imel le sedeže, volana pa ni bilo mogoče nikjer opaziti. Vožnjo po ulici med dvema končnima in eno vmesno postajo je ponavljal po natanko enaki navidezni črti. Nič ni zamujal, nič ovinkaril in brez napake opazil vse moteče elemente na svoji poti. V enem primeru se je zapeljal tudi povsem sam, torej brez nadzornega operaterja, in tako je tudi na ulice v Ljubljani zapeljala prihodnost tovrstne (avtomobilske) mobilnosti.

Iz Celovca v Ljubljano: Avtonomni "shuttle", ki bo Slovencem pokazal prihodnost

Usedli smo se v popolnoma avtonomno vozilo francoske družbe Navya, ki je te dni iz Celovca v Avstriji prišlo na obisk tudi v Ljubljano. V petek bodo na omenjeni ulici v BTC organizirali promocijski dan najrazličnejših tehnologij samodejne vožnje in ta samodejno vozeči taksi ali "shuttle" bo zagotovo prva zvezda.

"Naša družba obstaja tri leta in vozila prodaja zadnji dve leti. Do zdaj smo jih izdelali 85 po vsem svetu. Letos bomo odprli tovarno v Franciji, kjer bomo sestavili 200 takih vozil. Tovarno odpiramo tudi v ZDA. Potencial je zagotovo velik, saj je tak 'shuttle' primeren za mestna središča, letališča, različne zaprte objekte, cone za pešce, uporabljamo ga tudi znotraj poslopja jedrske elektrarne Fukušima na Japonskem," nam je včeraj povedal Frederic Sartou, direktor Navye za območje srednje in vzhodne Evrope.

Vozilo so izdelali pri francoski družbi Navya, v Slovenijo pa so ga pripeljali iz Celovca. | Foto: Gregor Pavšič Vozilo so izdelali pri francoski družbi Navya, v Slovenijo pa so ga pripeljali iz Celovca. Foto: Gregor Pavšič

Vrata se na postaji odprejo samodejno, potniki vstopijo in vozilo nato nadaljuje pot. | Foto: Gregor Pavšič Vrata se na postaji odprejo samodejno, potniki vstopijo in vozilo nato nadaljuje pot. Foto: Gregor Pavšič

Ko je preblizu, da bi se peljali z avtom, in tudi predaleč, da bi šli peš …

Čeprav nima volana in tudi ne voznika, bi mu težko rekli futuristično vozilo. To je marsikje namreč že vozilo sedanjosti, ki v praksi dokazuje svojo zanesljivost in uporabo. To ni vozilo avtonomne vožnje, ki bi zapeljalo na ljubljansko obvoznico ali pa vozilo po mestu. Namenjeno je tistim relacijam, ki so preblizu za uporabo avtomobila in istočasno predaleč, da bi se tja vsi odpravili peš.

Tako vozilo stane 260 tisoč evrov

Okrog 260 tisoč evrov stane tako vozilo, ki ima skupno 11 sedišč. Na postaji se samodejno odprejo vrata, v notranjosti pa potniki sami izberejo želeno končno postajo. Vozilo se ustavlja tudi na vmesnih točkah.

Med našo včerajšnjo nekajkratno vožnjo ni bilo težav, tudi upočasnjevanja so bila dovolj postopna za nemoteno vožnjo. Vozilo se je po ulici premikalo s hitrostjo okrog 20 kilometrov na uro. Ko smo se na sedežu zatopili v pogovor s sopotniki, premikanja vzdolž ulice skoraj ni bilo opaziti.

V petek bo mogoče v BTC preizkusiti več različnih stopenj avtonomne vožnje. AMZS bo skupaj z Audijem predstavljala sisteme v njihovi limuzini A8. To je bil prvi serijski model s tretjo stopnjo avtonomne vožnje. Svoja vozila z asistenčnimi sistemi, ki znajo že danes precej razbremeniti voznika (ta mora imeti še vedno nadzor nad vozilom, njegove roke morajo torej biti na volanskem obroču), bosta predstavljala tudi BMW in Mercedes-Benz.

Navya samodejno vozilo | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Radovan Sernec, AV Living Lab | Foto: Gregor Pavšič Radovan Sernec, AV Living Lab Foto: Gregor Pavšič Za varne premike skrbijo laserji in ne kamere

Tako mirna vožnja je rezultat zelo natančne predpriprave sistema za upravljanje vozila. Uvajanje v povsem novo okolje sicer traja le nekaj dni, kar vključuje izdelavo natančnega modela okolja, zemljevida in usposabljanja operaterjev vozila. Ta mora biti danes iz zakonskih razlogov v vozilu, a ga ne upravlja. Po letu 2020 bodo takim vozilom dovolili uporabo tudi brez nadzornega operaterja.

"Vsa senzorika temelji le na lidarjih in ne na kameri. Ta je sicer vgrajena, a bolj zaradi snemanja in ne za reakcije vozila," pojasnjuje Radovan Sernec, vodja razvoja pri družbi AV Living Lab. To je hčerinsko podjetje BTC City, ki skupaj z Darsom in AMZS (avtocesta med Ljubljano in Vranskim ter tamkajšnjim centrom varne vožnje) sodeluje pri vzpostavitvi slovenskega testnega centra za avtonomna vozila.

Slovenija se je v zadnjem obdobju začela dokaj uspešno odpirati novim trendom v svetu mobilnosti. Še pred nekaj meseci na ministrstvu za infrastrukturo niso vedeli nič uradnega o avtonomnih vozilih, zdaj pa je njihova teoretična uporaba že zapisana v zakon. Slovenija je zdaj med državami, kjer lahko pristojni organi del avtoceste (ustrezno označene in s predpisano omejitvijo hitrosti) namenijo takim testiranjem. In če bo lahko v petek avtonomni shuttle po BTC vozil na stotine Slovencev, bi z obširnejšim modelom znal zagotovo tudi zaviti na druge ulice in opravljati bolj kompleksen program vožnje.

Navya samodejno vozilo | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Kako so avtonomno vozilo uvedli na ljubljansko ulico?

Ko smo se s Sernecem peljali z avtonomnim "shuttlom", nas je zanimal postopek umeščanja tega vozila v ljubljanski BTC oziroma na točno določeno ulico za petkove demonstracijske vožnje.

"Najprej smo morali sami pri referenčni hitrosti 20 kilometrov na uro s klasično kamero posneti traso. To smo poslali v Francijo, kjer so izdelali prvi 3D-model trase. Ko je bilo vozilo tu, smo opravili več testnih voženj 'na roko' oziroma je 'shuttle' vozil operater z 'joystickom'. Okolico smo posneli z laserjem oziroma lidarjem podobno kot prej mi s kamero. Pri tem se obdela posnete podatke in iz modela odstrani vse tiste objekte, ki na tej trasi niso naravni oziroma stalni. To so pešci, kolesarji in avtomobili. Te nato izbrišemo iz modela, ki je pred uporabo prazen in nima teh nestacionarnih objektov. Sistem tako ve, kakšna je njegova trasa brez teh objektov. Ko se eden takih pojavi, vozilo ustrezno odreagira," razlaga Sernec.

Ko je pešec stopil pred vozilo, se je to ustavilo

Ta način smo v BTC videli tudi v praksi. Če je nekdo stopil na pot vozilu, se je to ustavilo. Ko je bila pot spet prosta, je vozilo speljalo z mesta in nadaljevalo pot.

Navya sicer lahko vozi tudi s hitrostjo prek 40 kilometrov na uro, a tak program izberejo za območja z majhno možnostjo prečkanja pešcev. Vozilo bi se sicer ustavilo, a zaviranje bi bilo precej sunkovito in neprijetno za potnike. V BTC sta na trasi dva prehoda za pešce, zato je hitrost nastavljena na okrog 20 kilometrov na uro. Ustavljanja niso moteča in sunkovita. V Parizu se tak 'shuttle' v območju za pešce premika le s hitrostjo pet kilometrov na uro, tam pa so mu dodatno ponastavili toleriranje