Črna skrinjica postaja realnost avtomobilske prihodnosti

Računalniški velikani bi avtomobilski industriji lahko speljali nadzor nad tehnologijo in njenim razvojem

Ves bližje je trenutek, ko bo voznik na svojo željo lahko volan prepustil avtomobilskemu računalniku. Pri tem se seveda odpira vrsta vprašanj o odgovornosti v primeru prometne nesreče in drugih kočljivih položajev v prometu. Novim tehnologijam pa bo, še preden bodo postale del vsakdanje uporabe, nedvomno treba prilagoditi tudi zakonodajo.

Na vprašanja, kako in kje je vozil računalnik, kdaj mu je voznik prepustil krmilo, kaj se je z avtomobilom dogajalo na cesti in, ne nazadnje, kako vozi voznik, naj bi pri prodoru samovozečih avtomobilov na ceste odgovarjala črna skrinjica. Po vzoru letal naj bi tako preiskovalci tudi v avtomobilu dobili pomemben vir informacij kot temelj za pojasnjevanje okoliščin vzroka za nesrečo in določitev odgovornosti.

Google je vse bolj vpleten v avtomobilsko prihodnost

Nemški avtomobilski proizvajalci so organizirali okroglo mizo, strokovni posvet, na katerem so iskali odgovore na pomisleke pri uvedbi avtonomne vožnje ter način, kako nadzorovati zlorabo podatkov in podjetjem, ki se ukvarjajo s programsko opremo, preprečiti popoln nadzor in seveda neulovljivo prednost nad prihodnjim razvojem te tehnologije.

Mercedes-Benz in BMW pri razvoju avtonomne vožnje že sodelujeta tudi z Googlom, ta pa na drugi strani razvija svoj avtomobil prihodnosti. Prav zadnje skrbi nemške avtomobilske proizvajalce.

Zagovorniki uvedbe črne skrinjice v avtomobilih trdijo, da je to nujna pot, saj preiskovalcem in zavarovalnicam omogoča lažjo razjasnitev, kdo je odgovoren za nesrečo. Brez nje naj bi bilo novim tehnologijam veliko težje odpreti pot na ceste.

Za kar 90 odstotkov nesreč je kriva človeška napaka

Na strokovnem posvetu nemških avtomobilskih proizvajalcev, na katerem so sodelovali še dobavitelji, zavarovalnice, pravni strokovnjaki in predstavniki nemške vlade, so predstavili podatek, da je za 90 odstotkov vseh prometnih nesreč kriva človeška napaka.

Številni strokovnjaki zato razvoj samodejnih vozniških pomočnikov, ki vozniku v nevarnih trenutkih pomagajo preprečiti nesrečo, vse bolj postavljajo na raven letalske industrije, kjer računalnik izdatno pomaga in nadzira dogajanje ter pilotu pomaga reševati tudi zahtevnejše položaje. Nemška zakonodaja na primer pri nesreči ne dela razlik med avtomobilom, zmožnim povsem samodejne vožnje, ali pa tistim, kjer voznik še vedno vozi sam, vendar ob izdatni pomoči vozniških elektronskih pomočnikov. Čeprav je razlika, predvsem v stopnji tveganja, seveda velika.

Pomislek o zlorabi podatkov: gre res le za varnost

Črna skrinjica bo v avtomobilu zbrala nešteto izjemno koristnih podatkov, ki bi jih s pridom lahko izkoristili tudi zunaj okvirjev varnosti. Varovanje zasebnosti je bilo – zlasti po aferi z Edwardom Snowdnom – tudi tema avtomobilskega strokovnega posveta.

"Naše mnenje je, da osebni podatki pripadajo našim kupcem, s tega vidika z njimi ne moremo početi, karkoli želimo," je povedal Thomas Weber, šef razvoja pri Mercedes-Benzu, in pri tem pokazal predvsem na Google. "Dejstvo, da to vprašanje jemljemo bolj resno kot preostala podjetja, pomeni priložnost za nemško avtomobilsko industrijo," je še dodal Weber. Allianzov strokovnjak Martin Stadler pa je bil še konkretnejši, kar zadeva uporabo podatkov iz črne skrinjice: "Menimo, da mora biti brezpogojna odločitev, kdo bo smel uporabljati podatke iz črne skrinjice, v rokah osebe, ki ustvarja te podatke, torej voznika."

Še pred tem posvetom pa so o dvomih, povezanih z nadzorom podatkov, spregovorili tudi pri švedskem Volvu. Na eni izmed javnih razprav je Peter Mertens, podpredsednik oddelka za raziskave in razvoj pri tem švedskem proizvajalcu, dejal: "Bistvo avtonomne vožnje ni zbiranje osebnih podatkov v korist poslovnih odločitev, temveč naša vizija za zagotavljanje varnejše vožnje."