"Vlada se mora odločiti, ali bo utrjevala socialno državo. Brez visoke davčne obremenitve najbogatejših ni socialne države," meni predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Ob nižjih prihodkih v proračun je prav, da Slovenija poleg izkoriščanja rezerv pri izdatkih države in učinkovitosti pri pobiranju davkov sledi evropskim državam pri načelu progresivnega obdavčenja - da morajo najbogatejši več prispevati v proračun, je dejal Semolič.
Meni, da je pravi čas za razmislek o tem, da bi se ponovno šlo na obdavčitev najvišjih plač s 50-odstotno stopnjo. "Usmeritev, da najbogatejši sloj plača več, je prava odločitev," pravi Semolič, ki sicer ocenjuje, da je šla diskusija v zadnjih dneh ob predlogu petstopenjske dohodninske lestvice o "poveličevanje sloja bogatih, češ da je to velika ustvarjalna moč tega naroda" predaleč.
Odliv bogatašev zaradi davkov v tujino?
"Spoštovati je treba vse sloje ljudi v Sloveniji. Najbolj ustvarjalni so nujno potrebni, potreben pa je tudi srednji sloj, potrebni in koristni so tudi drugi," je dejal Semolič. Po njegovem mnenju strahovi, da bi ta sloj zaradi povišanja obdavčitve odšel v tujino, ne vzdržijo resne presoje. Prepričan pa je tudi, da niso bili zaradi znižanja najvišje stopnje s 50 na 41 odstotkov nič bolj ustvarjalni ter da to ni vplivalo na produktivnost in gospodarsko rast.
Vlada se mora odločiti, koga bo ščitila - ali ozko skupino najbogatejših ali veliko večino delavcev. "Če si bo pod pritiski z danes na jutri premišljala, ne bo dovolj kredibilen partner za dialog o davčnih spremembah," pravi Semolič.
Bogati sloj od poslancev, zdravnikov do univerzitetnih profesorjev
Po navedbah izvršnega sekretarja za ekonomsko področje na ZSSS Ladislava Rožiča je v Sloveniji "30.000 ljudi tako bogatih, da je uspelo zrušiti dodatno obremenitev svojih plač", pri čemer da polovica dela v javnem sektorju - od poslancev, zdravnikov do univerzitetnih profesorjev. Rožič dodaja, da srednji sloj takšne obremenitve ne bo več zmogel. "Če vlada ne bo pristopila k uvedbi dodatne lestvice, bo srednji sloj uničen."