Zaščiteno območje Ledin pod Ratečami tarča nevestnih domačinov

Posamezni krajani in društvo za naravo Jalovec so na problematiko opozorili tudi kranjskogorsko občino, ki bo skupaj z medobčinskim inšpektoratom ostreje nastopila proti kršiteljem.

Izpirajo mehanizacijo in zasipajo mokrišča "Občani so nas opozorili, da v naravnem območju Ledin kmetje v samem vodotoku izpirajo cisterne z gnojevko," je problematiko povzel direktor uprave kranjskogorske občine Rajko Puš. Poudaril je, da se je občina Kranjska Gora zavezala trajnostnemu razvoju in "takšna dejanja so na naravnem območju, kot so Ledine, nesprejemljiva".

Pojasnil je, da so Ledine presihajoče jezero, v katerega se zliva potok Trebiža in predstavlja širše območje naravnega rezervata Zelenci. Kot mokrišče so življenjski prostor ogroženih barjanskih in močvirskih rastlinskih ter živalskih vrst. Hkrati pa so Ledine pomembne tudi iz hidrološkega vidika. Njihove vrednosti se sami prebivalci Rateč premalo zavedajo, je prepričana Polona Petrovič Erlah iz društva za naravo Jalovec, ki je občino opozorila na problematiko.

"Brez sramu in občutka krivde" Že pred dvema letoma je pozvala krajane, naj ne zasipajo Ledin z gradbenim materialom in odpadki, naj v njih ne čistijo kmetijske mehanizacije in naj poskrbijo za priklop na čistilni kanalizacijski sistem. Vendar ima še vedno nekaj hiš v Ratečah kanalizacijo speljano v Ledine, določen kmet jih še vedno zasipa, nekateri kmetje pa tudi "brez sramu ali občutka krivde po razsipanju gnojnice perejo kmetijsko mehanizacijo", opozarja Erlahova.

Občina je leta 2008 sicer sprejela odlok o varovanju javnega reda in miru, ki v desetem členu strogo prepoveduje pranje vozil, delovnih strojev s priključki in drugih predmetov na bregovih strug in vodotokov ter zbirnih in zaščitenih področjih vodnih virov. Za kršitve so predvidene globe, spoštovanje odloka pa nadzira medobčinski inšpektorat Jesenic, Gorij, Kranjske Gore in Žirovnice.

Vendar medobčinski inšpektorji kršiteljev za zdaj niso odkrili. Zato Puš apelira na občane, da ko zaznajo konkretno kršitev, naj pritožbo naslovijo neposredno na medobčinski inšpektorat, ki bo ukrepal. Za samo izvajanje normativnega akta je namreč potrebna konkretna prijava na inšpekcijsko službo.

Na prijavo kršitev je občane pozval tudi vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva Boštjan Omerzel. Ob tem je dodal, da gre v omenjenem primeru ne le za kršitev občinskega odloka, temveč tudi za kršitev zakona o vodah. Zato bi bilo prav, da se v reševanje tega problema vključita tudi okoljski inšpektor in policija.

"V Sloveniji ni učinkovitega inšpekcijskega nadzora" Kranjskogorski župan Jure Žerjav je ob tem opozoril na širši problem sankcioniranja kršenja predpisov. Prepričan je namreč, da v Sloveniji nimamo učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Državna in občinska inšpekcija prelagata svoje pristojnosti ena na drugo ali pa se ne odzoveta. "Resnica je ta, da je inšpektorjev premalo, da so preobremenjeni in da največkrat kršitve zaznamo, do sankcij pa ne pride," je dejal Žerjav.

Hkrati župan priznava, da za nesankcioniranje niso krivi samo inšpektorji, saj je tudi marsikateri državni ali občinski predpis potreben prenove in uskladitve z novo zakonodajo. "Marsikateri predpis tudi v naši občini ima sankcije še vedno zapisane v slovenskih tolarjih," je pojasnil in zagotovil, da se bodo v začetku prihodnjega leta lotili celovite prenove predpisov in s tem dali inšpektorjem orodje, da bodo lahko ukrepali.