Umetnost življenja na črno-beli šahovnici

Prvič se je s figurami srečala pri sedmih letih, ko je njen dedek prinesel ročno izdelano leseno šahovnico in jo vprašal: "Bi eno odigrala?" Oče jo je nato vpisal v šahovski krožek - ostalo je zgodovina, bi lahko rekli, Laura Unukova se je v šahu doslej vzpenjala meteorsko.

Prve uspehe je Laura začela nizati že pri devetih letih, ko je na državnem prvenstvu osvojila drugo mesto med dekleti do 10 let. Septembra 2014 je prvič postala svetovna šahovska prvakinja, uspeh pa je ponovila leta 2017. Z evropskih prvenstev ima prav tako celo vrsto medalj v posamičnih in ekipnih konkurencah, tako v standardnem, pospešenem kot hitropoteznem šahu. Aprila 2018 je osvojila naslov velemojstrice.

Leto, ki je minilo, je bilo za najboljšo slovensko šahistko drugačno od prejšnjih. Velika večina bi se gotovo rade volje nemudoma podpisala pod bero uspehov in rezultatov, a čeprav je pridobila tako želen naziv velemojstrice, pod črto s šahovskimi rezultati preteklo sezoni ni prav zadovoljna. Samo najboljše je pač dovolj dobro, s povprečjem pa se Laura Unuk zelo nerada zadovolji.

Šah bo ostal njen spremljevalec do konca življenja, najsibo v glavni ali obstranski vlogi kot zabava. Pomembno vlogo pri tej odločitvi pa bo gotovo imelo prihajajoče leto.

Damin gambit

Laura Unuk šahovsko partijo s črnimi figurami po navadi odpira s t. i. francosko obrambo. Ko igra z belimi figurami, pa je njena taktika damin gambit, odprtje igre s kmetom pred damo, pri čemer beli žrtvuje kmeta. Mi smo pogovor z njo začeli o pomembni prelomnici v njenem življenju, srednješolske hodnike je namreč lani zamenjala s študijskimi.

Uspešno je končala šolanje na bežigrajski gimnaziji ter se vpisala na fakulteto za kemijo in kemijsko inženirstvo, smer biokemija. Življenje v čevljih Laure Unuk se je v zadnjem obdobju največkrat vrtelo okrog usklajevanja. "Življenje se konstantno se spreminja. V zadnjem obdobju je bilo mogoče bolj neurejeno kot prej. Lansko leto me je gotovo veliko naučilo," razloži mlada šahistka. Je pač tako, včasih je potreben korak nazaj, da lahko nato stopiš dva naprej," uvodoma pove.

"Študij je v zadnjem letu najbolj spremenil moje življenje, kar hitro sem ugotovila, da bo nekoliko težje usklajevati fakulteto in šah. Jasno, če želim na obeh področjih blesteti. Ko nekdo reče, da nekaj ne gre, da ne zmoreš, me to kvečjemu še bolj motivira. Marsikdo je dejal, da bo težko oboje. Sama sem to vzela kot izziv, ne nazadnje se rada postavljam v takšne situacije. Hotela sem težak študij, imam željo, da sem uspešna tudi izven šaha. Če kdaj, sem morda res v tem kontekstu obula prevelike čevlje. V prvem letniku gotovo nisem najbolje kombinirala obojega, zato je najbolj trpel šah," je prizna Laura Unuk.

Korak nazaj za dva naprej

"Neposrečeno kombiniranje šaha in študija se je poznalo na mojih rezultatih. Tako sem na tekmovanja denimo s sabo nesla štiri debele knjige. Šah je psihološka igra, in ko enkrat pet ur sediš za šahovnico, se gotovo spomniš, da se moraš doma še učiti, napisati ta in ta spis (smeh, op. p). Lani zato rezultati niso bili tako odmevni, kot bi si želela. Lahko bi bilo pa tudi slabše. Z rating točkami sem malce izgubila. Zaradi študija sem manj trenirala, na tekmovanja sem prišla manj pripravljena, utrujena," pove članica ljubljanskega šahovskega kluba.

Kot pravi, ima letos drugačen načrt. "Letos bo šah spet na prvem mestu. Rada bi konstantno igrala na najvišji ravni. Vem, da lahko, ne nazadnje to potrjujejo tudi pretekli rezultati. Ko sem popolnoma osredotočena na šah, lahko dosežem marsikaj. To leto načrtujem več šahovskih treningov in nastop na nekaterih odmevnejših tekmovanjih. Naslednje leto bom morda nastopala v najmočnejšem šahovskem ženskem tekmovanju, ženskem svetovnem pokalu, kamor sem se uvrstila pred dvema letoma. Nazadnje sem bila na tekmovanju v Barceloni, kjer sem odigrala sproščene partije. V Sloveniji sem resda številka ena, a na svetovni lestvici sem imela že boljši rating. Sicer sem še vedno med stotimi najboljšimi, a bila sem že na 30. mestu. Vem, da lahko grem višje. To leto bo nekako tudi odločilno, ali bom dejansko šahu posvetila kariero tudi kasneje ali bo šah zgolj moja zabava zraven drugega dela. Čeprav v šahu pač ni polovičarstva. Postavljam si kratkoročne cilje, udeležiti se nameravam denimo petih večjih tekmovanj. Pripravljam bojni načrt, korak za korakom, počasi pa se daleč pride. Včasih nekaj pač ne gre iz prve, zato je treba prilagoditi pot. V vsakem primeru pa je najpomembnejši cilj," ocenjuje.

Kraljica – najljubša figura

Plavolasa šahistka največji čar šaha vidi v navidezni premišljenosti, mirnosti. "Kot da bi počival, a možgani delajo 100 na uro. Legendarni šahist Garry Kasparov je nekoč dejal, da v šahu talent pomeni 10 odstotkov, preostalo pa je delo. Gotovo talent nekaj šteje, a veliko je treba tudi delati, bodisi s trenerjem, pa tudi z dodatno vedoželjnostjo in analizirati partije," pove.

"Some people play chess for living, but i play chess to live," je njej ljubi moto, lepoto igre pa vidi predvsem v ustvarjanju novih pozicij, šah pa dojema kot umetnost, igro in tudi kot šport. Med vsemi figurami ima mlada šahistka najraje kraljico, saj je "najmočnejša, najpogumnejša, premakne se lahko kamorkoli."

Fizična, psihična in šahovska priprava

"Šah je kombinacija fizične, psihične in šahovske pripravljenosti. Fizično pripravo sem za časa prvega letnika nekoliko opustila, manj sem hodila v fitnes in bolj sedela. To bom zdaj spet spremenila. Izredno naporno je v denimo devetih dneh na turnirju odigrati devet partij, intenzivno razmišljati, ohraniti raven zbranosti ter si v vsakem dvoboju, trajajočem tudi od tri do šest ur, prizadevati zmagati," razloži Unukova, katere najdaljši dvoboj je trajal okoli šest ur, najkrajši pa le okoli 10 minut, ko se s prijateljico ali prijateljem v družbi prijateljsko dogovori za remi.

Kot pravi, se psihična pripravljenost posebej opazi v dolgih dvobojih, kjer nasprotnik uporablja razne trike in tehnike, da bi zmedel drugega. "Tu je treba imeti jeklene živce, da te razne malenkosti, dekoncentracija, kot so pogledi, obrazna mimika, odpiranje pločevink in čokoladic ne vržejo s tira," pove.

Postala je napadalka

Nekaj let je že minilo, odkar smo se nazadnje pogovarjali s sogovornico. V tem času je dozorela v vseh vidikih ter spremenila tudi stil šahovske igre. Obrambno taktiko, ki jo je vrsto let krasila, je zamenjala bolj odločna in napadalna strategija. Mlada dama se je imela vrsto let za pozicijsko, strateško, trdno, preudarno igralko, ki ne tvega pretirano, nerada napada, igra počasi in ne mara kar tako žrtvovati svojih figur.

"V zadnjem obdobju sem postala popolnoma napadalna igralka. Razvila sem ves svoj napadalni potencial. Sicer nisem takšna v zasebnem življenju (smeh, op. p.). Po navadi je tako, da svojo osebnost preneseš v šah. No, pri meni je zdaj ravno obratno, saj sem v zasebnem življenju bolj intro- kot ekstrovertirana," pripoveduje Laura Unuk in doda, da bi sicer v šahu, če bi za to seveda imela moč, najraje spremenila vsoto zaslužkov na tekmovanjih. Pa tudi, da bi šah postal bolj populariziran.

Dozorela v vseh pogledih

Unukova se tudi strinja, da je v zadnjih letih dozorela kot igralka. "V zadnjih treh letih sem tako ali drugače bolj spoznala odrasli svet. Veliko stvari v šahu poskušam narediti tudi sama zase, brez napotkov trenerja. Tekmovanja si izbiram tako, da lahko profitiram tako po točkah kot finančno. Tudi mentalno sem dozorela, kar se morebiti še rezultatsko ni pokazalo. Ugotovila sem, da brez šaha res ne gre. Če bi morala izbirati med študijem in šahom, bi se odločila za slednjega. Ko sem med študijem denimo šla na tekmovanje, sem to dojemala kot počitnice. Je pa res, da finančne nagrade v šahu niso rožnate. Poznam ogromno kolegov, ki so profesionalci in jim je kar težko samo od tega živeti. Finančne nagrade niso prav dobre," zatrdi.

O vrlinah, ki jih je pobrala od šaha, Laura Unuk pove: "Gotovo me je šah osebnostno izoblikoval. Z zmagovanjem sem pridobivala samozavest. Šah me je naučil samostojnosti, tudi finančne neodvisnosti, načrtovanja, logičnega mišljenja, vztrajnosti in zmožnosti koncentracije. Tisto, kar najraje počneš v življenju, te pač tako ali drugače izoblikuje. Prej bi rekla, da postaneš pameten zaradi šaha, kot da moraš biti pameten, da igraš šah. Seveda moraš imeti pa neko dobro osnovo (smeh, op. p.). Visoka korelacija med uspešnostjo v šahu in uspehom v šoli torej gotovo obstaja," pripoveduje Unukova.

Ta dvajseta

Dvajseta naj bi bila po njenem mnenju najboljša leta za igranje šaha. Če to drži, potem bodo od letošnjega novembra naprej pri Lauri Unuk rezultati in igra še boljši.

"Upam in nadejam se tega. Pri šahu je sicer tako, da ni otroškega in odraslega šaha. Povsem možno je, da neki nadarjen devetletnik, ki res veliko igra in trenira šah, premaga denimo petdesetletnega velemojstra. Kolikor delaš, toliko boš igral. Če bi primerjala mojo šahovsko pripravljenost, zdaj ni na vrhuncu. Na vrhuncu je bila leta 2017, ko sem drugič postala mladinska svetovna prvakinja. To je tudi rezultat, na katerega sem poleg naziva velemojstrice najbolj ponosna. Takrat sem bila fizično, psihološko in šahovsko najbolj pripravljena. Če pridem do te ravni, lahko ponovno uspem. Ampak treba je delati na vseh teh ravneh," razmišlja.

Moški se lažje osredotočijo na eno stvar

Zgodovino šaha so prav gotovo zaznamovali moški šahisti, Bobby Fischer, Anatolij Karpov, Gari Kasparov in drugi. Novi mejnike v šahovskem svetu pa je postavil trenutno najboljši šahist vseh časov, 22-letni Magnus Carlsen, ki je šah približal množicam in postal velika zvezda. Omenjeni je na neki način tudi vzornik sogovornice.

Sogovornica je postregla z zanimivim razmišljanjem, ko je beseda nanesla na primerjavo moškega in ženskega šaha. "Moški, nasploh in tudi šahisti, bolj ko odraščajo, bolj so osredotočeni na eno stvar, ženske pa na vedno več stvari. Najboljši šahisti so res osredotočeni samo na tisto, kar imajo pred sabo, torej šahovnico," pove Unukova, ki z moškimi tudi najraje trenira, pa tudi premaguje jih na različnih tekmovanjih.

"Šah igram zase"

S sogovornico smo spregovorili tudi o tem, kako pri šahu doživlja pritisk, ki si ga bodisi sama postavlja ali drugi … "Šah igram v prvi vrsti zase. Zmeraj zagovarjam svoje odločitve, zakaj sem denimo ubrala določene poteze. Tudi med igro razmišljam o tem, da igram zase. Če izgubim, pa gotovo pomislim, da bo denimo oče ali nekdo od tistih, ki mi največ pomenijo, razočaran. To je na neki način pritisk, s katerim sem se naučila živeti. Meni je to nekaj povsem navadnega. Vedno je bilo tako, da nisem želela razočarati tistih, ki so mi kakorkoli pomagali in me pri tem podpirajo. Če bi bila ob porazih deležna drugačne obravnave, verjamem, da ne bi bilo na dolgi rok dobro. To mi je kvečjemu motivacija za naprej. Izgubiti nikoli ni lepo. Jaz hočem igrati dobro in premagovati nasprotnice. Če bi bilo razočaranje bližnjih preveliko, seveda tudi ne bi bilo v redu. Na začetku kariere sem mislila, da je določen pritisk nekaj groznega, da bom deležna kritik tudi v družini, ko sem denimo izgubila. Sčasoma pa sem ugotovila, da je bilo to samo dobro zame. Bolje kot potuha (smeh, op. p.)," razloži.

Z dedkom več ne igra šaha

Pa Laura Unuk danes še odigra kakšno partijo z dedkom, ki jo je seznanil s šahom? "Z udeležbo na mladinskih tekmovanjih sem začela bolje spoznavati igro in potem sem, po letu ali dveh, dedija povabila na partijo. Odigrala sva jo. In jaz sem zmagala, z lahkoto. Takrat je rekel: 'Jaz z Lauro ne igram več šaha.'" In res, danes igra predvsem z računalnikom, ki ga zdaj že tako obvlada, da predvidi vse njegove poteze, in seveda zmaguje," odgovori.

Namesto z dedkom pa zdaj v družini odigra šahovsko partijo z mlajšima bratoma. "Moj starejši brat Jan je nekaj časa hodil na šahovska tekmovanja, na katerih mu je šlo dobro, potem pa se je odločil, da je zanj prenaporno sedeti pet, šest ur za mizo, in se posvetil drugim športom. Tudi mlajšega bratca sem naučila igrati šah, težava je le, da, tako kot dedek, ne mara porazov. Včasih z njim igram na čas, on ima pet minut za potezo, jaz 30 sekund, in potem je ves srečen, če me premaga. Želim pa si, da bi še koga iz družine navdušila za šah, ker je res super igra," pove sogovornica.

Pomen sreče

Čeprav šah temelji na logiki in predvidevanju, je sogovornica vrsto let pomemben poudarek namenila tudi sreči in vraževerju. "Zdaj sem dozorela tudi v tem smislu, vseeno pa za največje uspehe potrebuješ kanček sreče. Če sem dobro videti, se dobro počutim, in če se dobro počutiš, tudi dobro igraš (smeh, op. p.)," meni.

Čevlji so sestavni del njenega urejenega videza. Laura Unuk v življenju postopa z Massovimi čevlji, ki so sestavni del njenega urejenega videza. "Obožujem čevlje, superge, balerinke. Na tekmovanjih rada nadenem pete, se uredim. Pete sicer nosim odvisno od pomembnosti tekmovanj, povečini sem na tekmovanjih obuta v superge. Velikokrat se z ekipo tudi dogovorimo za podobno opravo na tekmovanjih, pri katerih imajo čevlji gotovo glavno vlogo. Upam, da mi bodo Massovi čevlji prinesli samo uspehe in srečo," sklene Laura Unuk.

Fotogalerija

1

 / 4

Preberite tudi:

Trendi Ljubiteljski botanik poskrbel za džunglo sredi Maribora

Trendi Britta Bilač: Zgodovino sem pustila za seboj

Trendi Bele superge - spomin na poletne dni

Trendi Naj zasijejo lakasti čevlji

Trendi Znanilec letošnje modne jeseni je kačji potisk