Sobota, 30. 1. 2021, 15.38
3 leta, 9 mesecev
Spoznajte slovensko zdravnico leta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,65
17
Dr. Hatije Ismaili je ginekologinja in porodničarka, ki je že kot majhna deklica vedela, da bo nekoč, ko odraste, zdravnica. Da je njeno pravo poslanstvo pomagati ženskam in na svet spravljati otroke, je spoznala, ko je kot študentka medicine prvič videla rojstvo. In še danes, 17 let pozneje, svoje delo opravlja z veliko predanostjo ter odgovornostjo.
Dr. Hatije Ismaili je osvojila laskava naziva moja zdravnica 2020 in moja ginekologinja 2020.
Da bo študirala medicino, je vedela že od mladih nog, nad ginekologijo in porodništvom pa se je navdušila v petem letniku študija, ko je prvič prisostvovala rojstvu v porodni sobi. Svoje delo po 17 letih še vedno opravlja srčno in predano ter pravi, da odločitve, da postane zdravnica ginekologinja, ni nikoli obžalovala.
Lani je v sklopu akcije Moj zdravnik, ki jo že vrsto let organizira revija Viva & Medicina in ljudje, osvojila kar dva laskava naziva. Med več kot dva tisoč zdravniki so jo izbrali za mojo zdravnico in mojo ginekologinjo 2020.
Dr. Ismaili je najbolj všeč to, da je njeno delo pestro, saj dela tako v ginekološki ambulanti kot v operacijski dvorani in porodnih sobah.
Pravite, da ste izbrali pravi poklic zase. Kaj vam je pri svojem delu najbolj všeč?
Pri delu sta mi všeč variabilnost in pestrost, ki ju ponuja delo v bolnišnici, saj tukaj delam na različnih deloviščih. Opravljam namreč ambulantno delo, sem v porodni sobi, na bolnišničnih oddelkih, v operacijski dvorani …
Vidite kje tudi kakšne pomanjkljivosti oziroma možnosti za izboljšave?
Želela bi si vzeti še več časa za paciente, da bi se jim lahko še bolj posvetila. Prav tako bi si želela še več časa za izobraževanja. Po drugi strani pa, če bi lahko izbirala, manj dežurstev in predvsem krajša dežurstva.
Kakšno je področje ginekologije in porodništva v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami?
Ginekologija in porodništvo sta primerljiva z evropskimi in svetovnimi državami. Lahko jim konkuriramo tako s tehnološkim kot tudi s strokovnim znanjem in uspehi na tem področju, predvsem zato, ker je veliko ginekologinj v operacijskih dvoranah.
Zadnja leta postajajo vse bolj priljubljeni – tudi v Sloveniji – porodi na domu. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Porodničarji v Sloveniji nismo ravno naklonjeni porodu na domu, ker imamo zelo dobre rezultate in manjšo umrljivost ob rojstvu. Razumem, da moramo biti tudi mi v koraku s časom, poslušati želje pacientk, jih razumeti … Ampak moramo ob tem vseeno razmišljati o tem, do kakšne mere so njihove želje in pričakovanja še varni.
Večina žensk se ne zaveda, kakšna tveganja in nevarnosti taki porodi prinašajo. Porod je naraven dogodek, večinoma poteka brez zapletov, kadar pa se ti pojavijo, so lahko usodni za otroka in mamico.
V Splošni bolnišnici Novo mesto je zaposlena 17 let.
Se je zadnje leto zaradi širjenja okužb novega koronavirusa vaše delo močno spremenilo in če se je, kako?
Pri porodništvu se stvari niso bistveno spremenile, prilagodili smo se delu, kar zadeva osebno varovalno opremo in zaščito pacientk, več informacij smo podajali prek telefona in e-pošte. Kar zadeva ginekološka stanja, smo operirali nujne primere in pacientke, ogrožene zaradi rakave bolezni in drugih stanj, kot so krvavitve, bolečine, vnetja.
Kako se vaše pacientke spopadajo s tem, da so noseče ravno v obdobju, ko na človeštvo preži povsem nov virus?
Moram pohvaliti nosečnice, da so bile dosledne, informirane, pozorne in da so upoštevale vse ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom. Vse okužene nosečnice smo napotili na Ginekološko kliniko UKC Ljubljana, kjer izvajajo spremljanje teh pacientk, in porodi so potekali v porodnišnici v Ljubljani. Če pa okuženim nosečnicam ni uspelo priti do Ljubljane, smo porod izpeljali pri nas v ustrezni zaščitni opremi.
Kaj je znano o vplivu virusa oziroma okužbe na nosečnico in na plod?
Veliko beremo, raziskujemo, vendar še ne vemo veliko, kako se virus prenaša z nosečnice na plod. Trenutno na tem področju izvajajo številne raziskave, za zdaj glede na informacije po svetu ni bilo večjih zapletov pri nosečnicah in posledic pri plodu.
Ste tudi sami opravili kakšen porod, kjer je bila nosečnica okužena? Kako je potekal?
Obstajal je sum na okužbo z novim koronavirusom, po navodilih smo odvzeli bris (opravili PCR-test), medtem ko smo čakali na rezultate, smo porod izvedli kot običajno, le v primerni zaščitni opremi.
Pravi, da se njeno delo zaradi epidemije novega koronavirusa ni prav veliko spremenilo.
Kje smo v Sloveniji, ko govorimo o številu splavov zaradi neželenih nosečnosti? Smo dovolj ozaveščeni o metodah kontracepcije?
Slovenija se uvršča med države z velikim upadom splavov in veliko ozaveščenostjo o kontracepciji. Ženske že v ambulanti seznanimo z načini kontracepcije, tudi same zastavljajo vprašanja, na katera z veseljem odgovarjamo. Trenutno obstaja vse več vrst kontracepcije, veliko žensk se za to odloči, zato je tudi manj splavov.
Koliko pa je parov, ki se spopadajo z neplodnostjo oziroma težavami z zanositvijo?
Okrog 30 odstotkov parov se zdravi zaradi neplodnosti. Vzrokov za neplodnost je več, zato je tudi obravnava najprej individualna, nato pa se obravnava par.
Kako uspešni smo pri pomoči takšnim parom?
V Sloveniji smo pri zdravljenju neplodnosti zelo uspešni, parom pomagamo v terciarnih ustanovah, v Kliničnem centru v Ljubljani, v Mariboru in v Centru za neplodnost Dravlje.
Diagnostika je v zadnjih desetletjih močno napredovala, ko gre za odkrivanje nepravilnosti pri razvoju ploda. Zadnja leta so postali precej priljubljeni neinvazivni genski testi, za katere je treba odšteti po 600 evrov in več. So ti testi oziroma smiselni ali gre le za modno muho?
O neinvazivnih testih lahko rečemo, da so zanesljivi in primerljivi z amniocintezo ali horionsko biopsijo. Veseli smo, ker je metoda vzorčenja preprosta, neinvazivna in hitra. Odvzamemo kri matere, jo pošljemo na analizo in rezultate dobimo hitro. Več nosečnic se odloča za te teste, saj ne posegamo v maternico in je manj tveganj za okužbe ali splav. Obstajajo različni paketi testiranj in različne cene, najdražji stanejo 600 evrov.
O čem se vam zdi, da na področju ginekologije dandanes še vedno premalo govorimo, pa bi morali več?
Morda o seksoloških težavah, težavah v spolnosti, ki so v naši družbi še vedno nekakšen tabu, smo pa kot družba vedno bolj odprti za take pogovore.
Lani ste v akciji Moj zdravnik osvojili kar dva laskava naziva, in sicer moja ginekologinja in moja zdravnica. Kaj vam pomenita ta dva naziva oziroma zmaga na tem natečaju?
Naziva moja zdravnica in moja ginekologinja mi pomenita priznanje, da delam prav, da se dovolj posvetim pacientkam, da jih poslušam in poskušam po najboljših močeh pomagati pri reševanju njihovih težav.
Dr. Hatije Ismaili pravi, da slovenski porodničarji niso najbolj naklonjeni zamisli o rojevanju doma, temveč še vedno zagovarjajo rojevanje v varnem okolju porodnišnice.
17