"Spletni zdravnik" v obliki Wikipedije je nezanesljiv

Vse več je tistih, ki se ob zdravstvenih težavah najprej obrnejo na "spletnega zdravnika". Informacije tako še pred odhodom v ambulanto poiščemo na spletu, ob prvem stiku zdravnika s pacientom pa se tako lahko velikokrat zgodi, da popolni laik pred strokovnjaka stopi že s postavljeno diagnozo.

Že res, da pridobivanje informacij dandanes ni težavno, zato je ključnega pomena njihovo selekcioniranje. Na zadržanost do nabiranja informacij o znakih bolezni prek spleta, natančneje prek Wikipedije, pa opozarja skupina raziskovalcev z Univerze Campbell.

Devet od desetih diagnoz na Wikipediji je bilo netočnih Glede na to, da se ob zaznavanju kakršnikoli telesnih sprememb večina po odgovore najprej zateče na splet in ker je Wikipedija na najbolj obiskanem spletnem brskalniku dobro umeščena, se največkrat zgodi, da odgovore o boleznih poiščemo prav v tej spletni enciklopediji. A ta glede na analizo strokovnjakov ni zanesljiva – devet od desetih člankov z zdravstveno vsebino v omenjeni bazi informacij je bilo netočnih.

Vodja raziskave Robert Hasty je po poročanju Daily Maila opozoril, da bi se raziskovalci morali izogibati Wikipediji kot viru za postavljanje diagnoz, saj informacije, zapisane na njej, ne gredo čez enake procese strokovnega preverjanja in urednikovanja, kot je to navada pri medicinskih časopisih. Temu Hasty še dodaja, da je najboljši vir postavljanja diagnoze osebni zdravnik, ki lahko primerja vaše trenutno zdravstveno stanje z zgodovino, nastankom ali razvojem bolezni. Ob odločitvi za način zdravljenja pa lahko upošteva še druge pomembne (individualne) dejavnike. Med primeri netočnosti, ki se pojavljajo na Wikipediji v zvezi z zdravjem, so raziskovalci navedli primer krvnega pritiska. V spletni enciklopediji je zapisano, da je za diagnosticiranje visokega krvnega pritiska treba opraviti merjenje v treh različnih situacijah. A zdravniki opozarjajo, da to ni res in da je takšna informacija lahko tudi nevarna za posameznika, ki bi se na primer moral zaradi krvnega pritiska zdraviti, pa tega ne jemlje resno.

Raziskava omenjene univerze je tudi pokazala, da 70 odstotkov zdravnikov in študentov medicine uporablja Wikipedijo. Na te se Hasty obrača s pozivom, da zaradi napak, ki se pojavljajo na spletu, ta ne bi smel biti vir za strokovne odločitve in podatke. Ob tem je vodja raziskave kolege pozval, naj sodelujejo pri urejanju Wikipedije in tako izboljšajo njeno kredibilnost. V raziskavi so tudi ugotovili, da si je ena četrtina žensk na podlagi "spletnega zdravnika" postavila napačno diagnozo.