Ponedeljek, 18. 5. 2020, 4.01
4 leta, 6 mesecev
Pozor: z agresivnim razkuževanjem lahko poškodujete svojo kožo
V obdobju epidemije koronavirusa, ko sta v ospredju redno umivanje in razkuževanje, je oskrba najbolj izpostavljenih delov telesa ključna. Nasvete za celovito nego kože je z nami delila dermatologinja Metka Adamič. Preberite si tudi o vitaminih, s pomočjo katerih bo vaša koža postala sijoča in zdrava.
Koža je nenadomestljiv del telesne obrambe pred okoljem in mikrobi. Koronavirusna kriza pa je do našega največjega telesnega organa zelo neprizanesljiva – gre predvsem za najbolj izpostavljene dele kože, kot so obraz in roke.
Ni dokaza, da bi bil virus občutljiv na antiseptična mila
Nenehno umivanje rok s čezmerno rabo različnih mil – še zlasti premočnih, neustreznih, dražečih ter alkoholnih čistilnih sredstev – lahko tiste, ki sicer že trpijo zaradi težav s suho kožo ali nekaterih kroničnih dermatoloških obolenj, vodi v resna zdravstvena stanja, kot je na primer izsušena, razpokana koža, v najbolj kritičnih primerih pa lahko dobijo celo odprte rane.
Dermatologinja Metka Adamič Dermatologinja Metka Adamič sicer opozarja, da je v obdobju epidemije koronavirusa bistvenega pomena redna in ustrezna higiena naših rok, zato svetuje, da se pri tem ravnamo po priporočilih Inštituta za javno zdravje (NIJZ). Torej, da roke pogosto in pravilno umivamo s toplo vodo in s kakršnimkoli milom. Umivanje pod tekočo toplo vodo in z milom mora trajati vsaj 20 sekund. "Nobenih dokazov ni, da bi bil virus bolj občutljiv na antiseptična mila. Pomembna je funkcija razmastitve, ki jo ima vsako tekoče in trdo milo," pojasnjuje Adamičeva. Znano pa je, da temperatura nad 56 stopinj Celzija uniči virus po 10 do 15 minutah.
Če možnosti umivanja rok nimamo, potem ob opravljanju običajnih aktivnosti uporabimo razkužilo. "Za uspešno dezinfekcijo moramo uporabiti najmanj 60-odstotni alkohol, ki zanesljivo in učinkovito razgradi maščobno ovojnico virusa," pravi Adamičeva in ob tem opozarja, da nikakor ne uporabljate razkužil za razkuževanje površin, saj lahko povzročijo resno razdraženost kože.
Z agresivnim umivanjem in nenehnim nanašanjem razkužil na našo kožo pa se, kot vemo, ta poškoduje. Zaradi prevelike izpostavljenosti vodi, milom in razkužilom lahko povrhnjica nemalokrat postane groba, se lušči, zateguje in razpoka ter povzroča resno srbenje. Pri nekaterih se težave stopnjujejo celo tako, da se na površini razvijejo odprte rane.
Izsušena koža je, kot je znano, najbolj občutljiva na zunanje in kemične vplive. Njena zaščitna funkcija se okvari, kar je tudi vzrok za dodatno izgubo njene vlažnosti. Adamičeva zato svetuje, da izgubo vlažnosti nadomestimo z nanašanjem večjih količin negovalnih mazil, saj to zmanjša težave zaradi okvarjene barierne funkcije kože.
Začaran krog za tiste, ki imate kronična obolenja
Ob vprašanju, ali ne gre pri preveliki higieni nemara za nasprotni učinek – odprte rane so namreč tudi lahko vir okužb – pa dermatologinja pojasnjuje, da se s to navedbo sicer strinja, vendar pa poudarja, da ima uničevanje virusa v tem času primarno vlogo. "Nenehno opozarjamo na to, da moramo ob higieni rokam zagotoviti tudi ustrezno nego. Pomembno je, da roke pogosto mažemo z negovalnimi mazili, ki ji pomagajo ohranjati zaščitno vlogo," poudarja Adamičeva.
"Maščobe, ki so podobne fiziološkim lipidom zdrave kože, so pri tem najbolj učinkovite," pojasnjuje in dodaja, da je za preprečevanje nastanka izsušene kože zelo pomembna redna uporaba negovalnih mazil.
Dejstvo je tudi, da večkratno umivanje z mili in tudi večkratno razkuževanje vodi do resnih težav s kožo, a žal je tako, da zaščitni ukrepi veljajo za vse. "Uporaba prevelikih količin čistilnih sredstev in alkoholnih razkužil lahko postane začaran krog, zlasti pri tistih, ki že sicer trpijo zaradi težav s suho kožo ali nekaterih kroničnih dermatoloških obolenj," priznava dermatologinja ter hkrati poziva k zmerni, pa vendar dosledni uporabi kemičnih sredstev.
Če imate suho kožo, ne uporabljajte običajnih losjonov
Po kopanju ali celo pogosteje, recimo večkrat na dan, si vzemite nekaj minut in svojo kožo nahranite s primernim negovalnim mazilom. "Priljubljeni negovalni losjoni, ki puščajo ob nanašanju prijeten občutek, načeloma za suho kožo niso primerni, saj vsebujejo preveč vode in zelo malo maščob, kar ne zadošča za primerno namastitev," ob tem poudarja dermatologinja Metka Adamič.
Velikokrat lahko z redno uporabo že davno pozabljenih mazil, kot je na primer otroško hladilno mazilo, težave s suho kožo dodobra odpravimo ali omilimo.
"Učinkovita in prijetna za nanašanje so tako mineralna ali rastlinska olja, kot sta vedno priljubljeno olivno ali mandljevo olje in jih dodajamo negovalnim kremam, mazilom, losjonom. Tistim, ki ne marate mastnega občutka, priporočamo kreme in mazila, bogata z maščobami, ki pa so žal včasih neprijetna za nanašanje na večje površine. Za suho kožo so primerne tudi kreme, ki vsebujejo urejo, vendar lahko sčasoma povzročajo pekoč občutek. Sicer pa je v lekarnah mogoče kupiti vrsto izdelkov za nego izjemno suhe kože. Kateri je pravi za vas, vam bo z veseljem svetoval izkušen farmacevt, v skrajnih primerih pa seveda dermatolog," pojasnjuje Adamičeva.
Ob tem ne pozabite na nego nohtov. "Voda, detergenti in razkužila ter druga sredstva lahko neusmiljeno prizadenejo tudi nohte. Ti postanejo krhki in se luščijo. Vsakokrat, ko namažete kožo rok, si vzemite nekaj trenutkov za mazanje in vtiranje mastnega sredstva tudi na nohte," svetuje dermatologinja.
Rokam in nohtom privoščite občasno "masko" – pripravite si čiste bombažne rokavice, ki jih namočite v toplo vodo in ožemite. Ko roke umijete, jih na debelo namažite z negovalnim mazilom, kot omenjeno, pri tem ne pozabite niti na nohte. Nato nadenite mokre, tople rokavice in roke ovijte še z brisačo. Pred tem poskrbite za hranilno pomirjujočo masko tudi za obraz. Privoščite si vsaj 20 minut prijetnega počitka, z mislimi, ki odplavajo nekam daleč, v brezskrbnost. Pozabite na negotove čase.
Zaradi zaščitnih mask pozornost tudi koži na obrazu
Poleg rok v obdobju koronakrize stres občuti tudi koža na obrazu. Pogosto nošenje zaščitnih mask, ki se s svojimi umetnimi materiali drgnejo ob tanko kožno povrhnjico, lahko pri posameznikih povzroči večjo občutljivost ali celo privede do nastanka izpuščajev, kot so na primer akne, pri moških vraščanje dlak, pojavi se lahko tudi perioralni dermatitis.
"Priporočamo, da za nego uporabljate čim bolj 'nevtralna sredstva’, negovalne preparate, ki ne vsebujejo dražečih snovi, konzervansov in dišav. Kožo namažite vsaj dvakrat na dan, po možnosti pa vsakič, ko čutite, da je to potrebno. Pri tem upoštevajte tudi navodila, kako pravilno snamete zaščitno masko. Pred nanosom negovalnih sredstev temeljito umijete in razkužite roke. Vsi vemo, da je okužba s koronavirusom mogoča tudi z dotikanjem obraza, zlasti v predelu oči, nosu in ust," poudarja Adamičeva.
V sončnih dneh, ki so pred nami, je bistvenega pomena tudi zaščita pred sončnimi žarki. Ne pozabite, da je za pridobivanje D-vitamina dovolj že, da so manjše površine gole kože – hrbtišča rok, na primer – izpostavljene ultravijoličnim žarkom nekaj opoldanskih minut.
Otroška koža zaradi občutljivosti zahteva več pozornosti
V tem obdobju pa ne smemo pozabiti tudi na najranljivejšo skupino – otroke. Koža otrok še zdaleč ni tako odporna kot pri odraslih. Lahko je celo do desetkrat tanjša od kože odraslega, je bolj prepustna, zato veliko hitreje vsrka strupene snovi. Čeprav bolj ranljiva, se hitreje obnavlja in pozdravi. Razmerje med kožno površino in telesnim volumnom je pri otroku večje kot pri odraslih.
Usnjica je tanjša kot pri odraslih, vsebnost vode v roženi plasti je večja, znojenje še ni zadostno za regulacijo otrokove telesne temperature. Delovanje kožnih žlez lojnic je manjše kot pri odraslem, zato je manj kožnih maščob, kar je posledično razlog za suho kožo pri otrocih.
"Otroška koža je zelo občutljiva, njen zaščitni plašč še ni rahlo kisel kot pri odraslem, zato ne zagotavlja zadostne zaščite pred dražečimi snovmi, alergeni, mikroorganizmi, izsušitvijo. Tudi zaradi tega sta zelo pomembna redno čiščenje kože in nega s sredstvi, ki vzdržujejo blago kislo stanje njene površine (pH 5,5). Z redno in pravilno nego lahko preprečimo ali vsaj izboljšamo razna vnetja, ki se pri otrocih pogosto pojavljajo," pravi Adamičeva.
Kako delujejo hranljive snovi?
Kot pojasnjuje dermatologija, večina sestavin v negovalnih sredstvih pride prek povrhnjice v povrhnje plasti kože, ob tem se lahko nekatere sestavine absorbirajo v globlje kožne plasti ter preidejo tudi skozi žilne stene v krvni obtok. To je odvisno predvsem od kemičnih in fizikalnih lastnosti posamezne sestavine, njenega nosilca ter obenem tudi od stanja kože. Žal za večino kozmetičnih izdelkov, ki jih je na voljo izjemno veliko, natančnih podatkov o tem ni.
"Trditve, da so izdelki, narejeni po strogih zahtevah bio in naravne kozmetike, boljši in bolj učinkoviti, so seveda samo nepreverjene trditve in predpostavke. Za takšne trditve ni znanstvenih dokazov. Enako velja tudi za kozmetiko v celoti. Zanesljivih odgovorov še nimamo. Naravno, bio, eko in drugo nikakor samodejno ne pomeni učinkovito in varno," opozarja dermatologinja
Vitamini, ki bodo poskrbeli za zdravo in sijočo kožo:
Vitamin A ali retinol pomaga v boju proti staranju kože. Njegovi derivati so retinoidi, ki jih najdemo v številnih pripravkih za kožo. Uporabljali naj bi jih v izdelkih za nočno nego, saj dnevna svetloba zmanjša delovanje večine oblik tega vitamina. Nekatere izdelke vam lahko predpiše le zdravnik, saj so nekoliko močnejši. Njihov učinek je lahko viden že v enem ali dveh mesecih. Vendar ti izdelki tudi bolj dražijo kožo, povzročijo pordelost in nastajanje lusk.
Druge blažje kreme najdete tudi v prosti prodaji, v lekarnah ali drogerijah. Vsebujejo retinol, ki se počasneje pretvarja v retinojsko kislino in ima manj stranskih učinkov. Seveda pa je treba tudi na njihov učinek malo počakati. Strokovnjaki priporočajo, da ob začetku uporabe kremo nanesemo samo vsak drug ali tretji večer in da pri nanosu ne pretiravamo.
Vitamin B3 ali niacin (nikotinska kislina) izboljšuje proizvodnjo ceramidov in maščobnih kislin v koži, dveh pomembnih sestavin zunanje kožne zaščitne pregrade. V izdelkih za nego lahko najdemo tudi niacinamid, ki je derivat tega vitamina. Z okrepljeno zaščitno pregrado lahko koža bolje zadržuje vlago in se brani pred dražilnimi snovmi. Zato je dobra izbira v primeru suhe, občutljive in pordele kože. Zavira tudi prenos pigmenta v kožne celice, zato zmanjšuje temne lise.
Uporabljamo ga lahko zjutraj in zvečer. Z retinoidi sestavlja dobro kombinacijo, ker zmanjšuje njihovo draženje, a hkrati ne manjša njihovega učinkovanja. Koristen je tudi pantenol (provitamin B5) v pripravkih proti staranju kože – povečuje vitalnost celic ter pospešuje celjenje.
Vitamin C ali askorbinska kislina se bojuje proti prostim radikalom oziroma oksidativnemu stresu v našem organizmu (ki nastajajo oziroma jih med drugim povzročajo sončni žarki – ultravijolični, vidni in infrardeči). Pri izdelkih, ki vsebujejo vitamin C, je zelo pomembno, da ti zagotavljajo njegovo obstojnost (da vitamin ne oksidira). Nekateri prav zato raje uporabljajo derivate tega vitamina, na primer magnezijev askorbil fosfat. Priporočeno je hranjenje v nepozornih in nepredušno zaprtih posodicah oziroma tubah. Za učinkovanje je potrebna pet- ali večodstotna vsebnost tega vitamina, torej mora biti na seznamu sestavin naveden kar visoko.
Prosti radikali povzročajo poškodbe in torej tudi prezgodnje staranje organizma, tudi kože – njeno gubanje, povešanje kože in druge starostne spremembe. Vitamin C je eden izmed pomembnih antioksidantov, ki jih pomaga blažiti. Pomaga tudi do bolj gladke in napete kože ter pri bledenju lis. Njegovi učinki so podobni naštetim pri vitaminu A, vendar deluje po nekoliko drugačni poti, kar pomeni, da se pri svojem učinkovanju dopolnjujeta.
Izdelke z vitaminom C naj bi uporabljali zjutraj, in sicer jih nanesemo pred ustrezno zaščitno kremo, da manjšajo škodo, ki jo povzročijo sončni žarki, če predrejo zaščito. Še učinkovitejši naj bi bil v kombinaciji z vitaminom E, ki je naslednji, ki ga opisujemo. Sodobna zaščitna sredstva, ki nas ščitijo pred UV-žarki, vsebujejo tudi dodane antioksidante, ti v koži nevtralizirajo delovanje škodljivih prostih radikalov.
Tudi vitamin E ali tokoferol je eden od učinkovitih antioksidantov. Pomanjkanje tega vitamina lahko pri človeku poleg drugih težav povzroči suho in nagubano kožo, rane se slabo celijo. Pretirano uživanje E-vitamina pa poveča tveganje za krvavitev. Najdemo ga v pšeničnih kalčkih, zelju, solati, zeleni, koruzi, soji, oreščkih ... Pri bolnikih z atopijskim dermatitisom je uživanje 268 miligramov na dan skozi več mesecev pripeljalo do pomembnih izboljšav simptomov bolezni.
V lokalnih pripravkih učinkuje proti suhosti kože in tudi, kot že omenjeno, izboljšuje njeno obrambo pred škodljivimi sončnimi žarki, zato je pogosta sestavina sodobnih krem za zaščito kože pred sončnimi žarki in tudi negovalnih in pripravkov za kožo, ki jih nanašamo po izpostavitvi soncu. Za učinkovitost naj bi ga ti pripravki vsebovali vsaj odstotek.
Koži pomaga zadržati njeno naravno vlago. Vitamin E spada, kot že navedeno, med najuspešnejša sredstva za nevtralizacijo prostih radikalov tako med sončenjem kot tudi zaradi drugih neugodnih učinkov, ki jih na primer povzroča kajenje. Če ga nanesemo pred izpostavljanjem soncu, vitamin E zmanjšuje pordelost, oteklost in suhost, ki so prve vidne posledice vpliva sončnih žarkov. In tudi ko škoda že nastane, vitamin pomaga kožnim strukturam, saj pripomore k protivnetnemu delovanju in posledice čezmernega sončenja vsaj nekoliko zmanjša.
Vitamin K morda lahko pripomore k zmanjšanju podočnjakov. Nežne drobne žilice (kapilare) lahko dopuščajo, da kri uhaja v kožo, kar je eden od mogočih vzrokov za nastanek podočnjakov. Vitamin jih zmanjšuje zaradi nadzora strjevanja krvi. Priporočajo njegovo uporabo v kombinaciji z retinolom, ki okrepi prosojno kožo pod očmi, da so žilice manj vidne, in posvetli melanin. Vendar ni povsem jasno, komu od obeh lahko pripišemo glavne zasluge, če se podočnjaki res zmanjšajo. Kombiniran pripravek uporabljajte zvečer.
Poleg omenjenih vitaminov pa prihodnost kakovostne nege kože in preprečevanje staranja zagotovo pomenijo rastni faktorji, peptidni fragmenti in DNK-oligopeptidi. V nekatere sodobne kozmecevtične izdelke so vgrajeni rastni faktorji, ki pripomorejo k obnovi.
1