Koristni mikroorganizmi

Na zdravo črevesno floro, od katere je odvisna naša prebava in s tem splošno počutje, vplivajo prehrana, stres, bolezni in uporaba zdravil. Če se ravnovesje poruši, pride do sprememb v mikroflori, ki se kažejo kot številne težave. Po naravni poti jih lahko rešujemo tako, da v telo vnašamo koristne vrste mikroorganizmov – probiotike, in to redno, saj v črevesju preživijo le določen čas. Probiotike imenujejo tudi prijazne bakterije, saj nam pomagajo ohranjati zdravo črevesje ter se boriti z obolenji in boleznimi. Del zdravega črevesja bi moralo biti vsaj 85 odstotkov dobrih bakterij in le 15 odstotkov škodljivih, vendar je pri večini ljudi ta odstotek obrnjen.

Zato je dobro poskrbeti, da v telo res dobite čim več probiotikov, ki med drugim izboljšajo telesno odpornost tako, da preprečijo, da bi se v telesu preveč razmnožile glivice in kvasovke. Ovirajo tudi razmnoževanje škodljivih bakterij, ki slabo vlivajo na prebavo, ter poskrbijo, da hrano naše telo lažje prebavi in da jo tudi bolje izkoristi. Poleg tega probiotiki pomagajo pri proizvodnji vitaminov, ki jih telo potrebuje.

Najpogostejši probiotiki V prehrani se najpogosteje uporabljajo mlečnokislinske bakterije, na primer laktobacili in bifidobakterije različnih sevov, ki že sicer sestavljajo normalno črevesno mikrofloro zdravega človeka. Probiotike vnašamo v telo s hrano, obogateno s temi bakterijami. Takšna hrana so na primer fermentirani mlečni napitki, skuta, sveži siri. Lahko pa probiotike v telo vnašamo tudi s kapsulami ali praški, posebej takrat, ko jih potrebujemo več (na primer pri virusnih obolenjih, napenjanju, driski, črvičenju).

Probiotiki so učinkoviti tudi pri preprečevanju potovalne driske, po zadnjih raziskavah pa ob rednem jemanju koristijo tudi nosečnicam, po porodu pa mamam pri izgubljanju odvečne telesne teže. Previdni pri jemanju pa morajo biti ljudje z imunskimi motnjami, uživati pa jih ne smejo niti majhni otroci, ker še nimajo do konca izoblikovane črevesne flore; ta se stabilizira nekje pri starosti dveh let.

Po antibiotikih – probiotiki Že nekaj časa je znano, da so probiotiki odlični tudi po zdravljenju z antibiotiki, saj ti v črevesju porušijo ravnovesje, saj medtem, ko uničujejo škodljive bakterije, uničijo tudi nekatere koristne. Lahko pride do novega vnetja ali pa do driske in napenjanja. Probiotiki obnovijo to razmerje in pomagajo tudi proti kroničnemu zaprtju.

Koliko je dovolj? Če želijo proizvajalci izdelke označiti kot živila s probiotiki, jih morajo proizvajati v skladu s predpisanimi zahtevami, kar pomeni, da vsaka aktivna mikrobna kultura v jogurtu mora vsebovati najmanj 108 mikroorganizmov na gram izdelka. Njihovo število se prvih 14 dni po pakiranju ne spreminja, po tem pa se hitro zmanjšuje, prav tako njihova aktivnost. Za to, da nek prehranski izdelek ali dodatek sodi med probiotike, mora izpolnjevati več pogojev. V prvi vrsti mora biti z znanstvenimi raziskavami dokazana učinkovitost mikrobne vrste oz. seva, ki ga izdelek vsebuje, na ohranjanje ali izboljšanje zdravja. Poleg tega mora biti »koristna« bakterija navzoča v izdelku v času, ko ga potrošnik zaužije. Večinoma je učinkovitost vezana tudi na sposobnost bakterije, da vsaj nekaj časa preživi v našem črevesju. Zato sta izdelava in predvsem razvoj kakovostnih probiotikov draga, kar večinoma vpliva tudi na končno ceno. Najboljši so navadni probiotični jogurti in skute, saj je v sadnih veliko dodanega sladkorja, umetnih barvil in arom.

Prebiotiki Prebiotiki se vedno omenjajo v povezavi s probiotiki, saj z njimi delujejo z »roko v roki«. Gre za sestavine hrane, ki so za človeka neprebavljive, bakterije črevesne flore pa jih razgrajujejo in s tem krepijo svojo rast in učinkovitost. Tako prebiotiki spodbujajo dejavnost črevesnih bakterij, posebej tistih, ki so pomembne za prebavo. Ker nase vežejo vodo, je blato mehkejše, poleg tega pa spodbujajo gibanje črevesja in tako pospešujejo izločanje blata. V naravi prebiotike najdemo v cikoriji, radiču, artičokah, beluših. V probiotičnih izdelkih jih zasledimo pod oznako inulin in oligofruktoza. Inulin je prehranska vlaknina, ki je v želodcu in tankem črevesu ne prebavimo, v debelem črevesu pa služi za hrano črevesnim bakterijam. Rastline, ki vsebujejo visok delež inulina, so gomolj čičerke, korenina cikorije, pa tudi korenina regrata, čebula, por, šparglji ter zrnje pšenice in ječmena.