Nedelja, 22. 9. 2019, 10.46
5 let, 2 meseca
Kako je lahko cepljenje proti klopom ponekod "v akciji"?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,71
3
Jesenski in zimski meseci so še vedno najprimernejši za cepljenje proti nevarnemu klopnemu meningoencefalitisu, da se do pomladi, ko so klopi spet aktivni, pridobi primerna zaščita. Nekateri zdravstveni domovi so v preteklih sezonah v določenih obdobjih ponujali tudi popuste na cepljenje. Kako je sploh mogoče dati cepivo oziroma cepljenje "v akcijo" in ali obstaja seznam zdravnikov, ki cepijo po znižani ceni? Vse to in še več smo preverili pri pristojnih institucijah.
Delež cepljenih oseb proti klopnemu meningoencefalitisu (v nadaljevanju KME) je pri nas še vedno zelo nizek, čeprav je obolevnost za to boleznijo v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Novost letošnjega leta je, da cepljenje otrok, ki v koledarskem letu dopolnijo tri leta, krije obvezno zdravstveno zavarovanje, prav tako cepljenje odraslih, ki v letu izvajanja programa dopolnijo 49 let starosti.
V skladu s programom cepljenja in zaščite z zdravili je cepljenje proti KME v Sloveniji že od leta 1986 obvezno za osebe, ki so pri delu izpostavljene okužbi z virusom KME, pri čemer stroške cepljenja krije delodajalec. Od leta 1990 pa je cepljenje obvezno tudi za dijake in študente, ki so med šolanjem, pri praktičnem pouku, izpostavljeni okužbi – v tem primeru se stroški cepljenja krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Za vse preostale je cepljenje proti KME samoplačniško, a nekateri zdravstveni domovi v določenih obdobjih ponujajo posebne popuste. Končna cena cepljenja je sicer sestavljena iz cene cepiva in storitve cepljenja, in ker se lahko posamezni zdravstveni dom odloči, da ceneje zaračuna storitev izvedbe cepljenje ali pa morda celo dobi pri dobavitelju cepivo po malo nižji ceni, je lahko pri določenem izvajalcu cepljenja končna cena nižja kot nekje drugje.
Trg samoplačniških cepljenj je prost, cene po zdravstvenih domovih različne
Na to, kakšna bo končna cena oziroma kdo bo imel v določenem obdobju cepljenje "v akciji", nimata vpliva ne ministrstvo za zdravje ne Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (s kratico NIJZ), kajti trg samoplačniških storitev je prost.
"Ministrstvo za zdravje nima pristojnosti, da regulira cene cepiva in izvajanje te storitve pri izvajalcih cepljenja. V primerih, ko je cepljenje samoplačniško, izvajalci nabavljajo cepivo pri proizvajalcih cepiv oziroma njihovih zastopnikih. Področje zdravil, med katera spadajo tudi cepiva, je strogo regulirano in podrobno urejeno z Zakonom o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14), ki natančno določa pogoje in ukrepe, pod katerimi se zdravila/cepiva lahko dajejo v promet," so nam odgovorili iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za zdravje.
Posledično ministrstvo nima pristojnosti, da pri izvajalcih cepljenja vpliva na izvajanje posameznih promocijskih aktivnosti oziroma "akcij" cepljenja, zato z njimi tudi nismo seznanjeni.
NIJZ je sicer eden od mogočih dobaviteljev številnih cepiv, tudi cepiva proti KME, a vpliva na to, kakšna bo končna cena samoplačniškega cepljenja tistega zdravstvenega doma, ki od njih kupi cepivo, nimajo. "NIJZ nima inšpekcijske ali nadzorne vloge pri oblikovanju končne cene samoplačniškega cepljenja v Sloveniji. Vsaka zdravstvena ustanova se za določitev odloča samostojno, zato se morate obrniti na posamezne izvajalce cepljenja," so povedali v službi za komuniciranje na NIJZ.
Za samoplačniška cepiva je NIJZ eden od dobaviteljev cepiv na cepilna mesta, pri čemer NIJZ vse popuste proizvajalcev oziroma dobaviteljev posreduje cepiteljem. Obveščanje cepiteljev glede samoplačniških cepiv, akcij in popustov izvajajo proizvajalci oziroma imetniki dovoljenja za promet. Končno ceno cepljenja, ki je sestavljena iz cene cepiva in storitve cepljenja, oblikujejo zdravstveni zavodi in izvajalci cepljenja sami.
Posledično tudi ne obstaja enoten seznam, ki bi ga lahko objavil NIJZ ali ministrstvo za zdravje in kjer bi lahko videli, kateri zdravstveni dom ponuja popuste pri cepljenju proti KME ter na katere datume. O trenutni ceni cepljenja in predvidenih akcijskih cenah se morate zato pozanimati prvi svojem osebnem zdravniku ali v primeru cepljenja otrok pri izbranem pediatru.
V zdravstvenih domovih v Ljubljani akcijsko cepljenje povzročilo težave
V zdravstvenih domovih v Ljubljani je v letih 2016 in 2017 potekala akcija Zdravo v naravo, saj so želeli povečati precepljenost populacije proti KME pri nas. A naleteli so na tako velik odziv ljudi, da jim je ta sicer dobronamerna poteza povzročila nemalo organizacijskih težav.
"Odziv ljudi, ki so se takrat želeli cepiti, je močno presegel naša pričakovanja ter nam povzročil nemalo organizacijskih sprememb in prilagajanj, da smo cepljenje lahko zagotovili vsem zainteresiranim in hkrati poskrbeli za kakovostno in varno storitev. Iz tega razloga se za ponovitev akcije od leta 2018 nismo več odločili," so nam pojasnili. Akcija je bila izvedena samostojno in brez vnaprejšnje zagotovitve treh odmerkov primarnega cepljenja po akcijski ceni isti osebi.
Za zdaj nova akcija cenejšega cepljenja v zdravstvenih domovih v Ljubljani ni predvidena, iz njihove službe za promocijo in odnose z javnostmi pa pojasnjujejo, da kakšnih seznamov, kdaj in kateri zdravniki bodo imeli popuste za cepljenje v prihodnjih mesecih, nimajo.
Cepljenje je najučinkovitejši način preprečevanja klopnega meningoencefalitisa
Cepljenje proti KME je sicer na voljo vse leto, opravite pa ga lahko pri osebnem zdravniku ali v cepilni ambulanti NIJZ. V vsakem primeru zdravnik preveri kontraindikacije za cepljenje in cepilni status, torej s koliko odmerki in s katerim cepivom je bil posameznik že cepljen proti KME. Tak postopek velja za cepljenja povsod po Sloveniji.
Po osnovni shemi cepljenja je treba posameznika za ustrezno zaščito pred klopi v prvem letu cepiti trikrat – drugi odmerek prejmete od enega do tri mesece po prvem odmerku, tretjega pa od pet do 12 mesecev ali pa od devet do 12 mesecev po drugem odmerku (odvisno od vrste cepiva).
V kasnejših letih so za vzdrževanje zaščite potrebni poživitveni odmerki, in sicer prvi po treh letih, nato pa na vsakih pet let. Pri ljudeh, starejših od 50 oziroma 60 let (odvisno od cepiva), so poživitveni odmerki potrebni na tri leta, še pojasnjujejo na NIJZ.
3