Nedelja, 18. 8. 2019, 10.29
5 let, 3 mesece
Duševne motnje in Slovenci: poraba zdravil narašča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,06
8
Depresija je v sodobnem času pogosta duševna motnja.
Konstantna potrtost, zamorjenost, samomorilske misli. Pretirana zaskrbljenost, panični napadi, črni scenariji. To so težave, s katerimi se v sodobnem času spoprijemajo številni ljudje. Tudi v Sloveniji. Pri nas je tako lani antidepresive jemalo sedem odstotkov ljudi, zdravila za zdravljenje tesnobe pa 6,9 odstotka.
Simptomi depresije in anksiozne motnje
Duševne motnje so oznaka za različne bolezni, ki se kažejo s tipičnimi simptomi, kot so spremembe v čustvovanju, mišljenju, zaznavanju, vedenju in spominu. Obstaja jih cela paleta, a med najpogostejšimi v sodobnem času so depresija in anksiozne motnje.
Simptomi tesnobne oziroma anksiozne motnje pa so: pretirana tesnoba, panika, zaskrbljenost in strah v situacijah, kjer so ti občutki pravzaprav povsem odveč.
Zdravila za lajšanje duševnih težav vam lahko predpiše tudi osebni zdravnik
Podatki kažejo, da je bilo leta 2018 predpisanih za 3,1 odstotka več antidepresivov kot leta 2017.
S katero od duševnih motenj se spopada določen posameznik, lahko prepozna že osebni zdravnik in nato pacienta napoti na ustrezno psihoterapevtsko ali psihiatrično zdravljenje. Lahko pa pacientu že osebni zdravnik predpiše ustrezna zdravila, čeprav stroka opozarja, da pri obvladovanju duševnih motenj ni ključnega pomena le zdravljenje z zdravili, temveč tudi psihoterapevtska obravnava.
"Zdravila pomagajo pri lajšanju simptomov duševnih motenj, a nujno je najti tudi vzroke zanje ter se priučiti mehanizmov, kako se tudi na druge načine spopadati z njimi. Zato je izrednega pomena, da ljudje s tovrstnimi težavami obiskujejo tudi ustrezno usposobljene psihoterapevte ali psihiatre. Da se torej zdravljenje z zdravili kombinira tudi s psihoterapevtskim zdravljenjem," pove doc. dr. Tatja Kostnapfel, mag. farm. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (s kratico NIJZ).
Prav na NIJZ tudi redno spremljajo porabo vseh zdravil pri nas, ki so predpisana bodisi na zelene bodisi na bele recepte, natančno specificirane po posameznih ATC skupinah in zdravilnih učinkovinah. Zdravila z delovanjem na živčevje, kamor spadajo tudi zdravila za zdravljenje duševnih težav, so razvrščena v sedem skupin.
Od zdravil z delovanjem na živčevje so največji odstotni deleži v številu receptov pripadali analgetikom (41,2 odstotka), psiholeptikom (27,1 odstotka), kamor spadajo tako zdravila za zdravljenje tesnob (anksiolitiki) kot zdravila za zdravljenje resnih psihotičnih stanj (antipsihotiki), ter psihoanaleptikom (20,0 odstotkov – sem spadajo verjetno najbolj poznani antidepresivi.
Poleg depresij je pogosta težava današnjega časa tudi anksiozna motnja.
Uporaba antidepresivov narašča, anksiolitikov pa upada
A da ne bomo zašli v pretirano strokovnost, se lahko za hip ustavimo pri laični javnosti najbolje poznanih antidepresivih in anksiolitikih – prvi pomagajo pri depresijah, drugi pri tesnobnih stanjih.
"Pomembna razlika med obema vrstama zdravil je med drugim v tem, da lahko anksiolitiki povzročajo zasvojenost organizma, antidepresivi pa ne. Zato že kar nekaj let stroka stremi k temu, da se tudi pri zdravljenju anksiozne motnje vse pogosteje uporabljajo antidepresivi, in ne anksiolitiki. Leta 2018 je bilo predpisanih za 3,1 odstotka več antidepresivov kot leta 2017, hkrati pa se je lani za 2 odstotka zmanjšalo število receptov za anksiolitike," pojasnjuje Tatja Kostnapfel z NIJZ.
Največ zdravil za zdravljenje tesnobnih stanj, torej anksiolitikov, so predpisali v pomurski in podravski regiji, sledijo koroška, primorsko-notranjska in posavska regija. Najmanj so jih predpisovali v gorenjski regiji. Povprečno je leta 2018 anksiolitike prejemalo 6,9 odstotka Slovencev, kar je za 0,3 odstotka manj kot leto prej.
Slika z antidepresivi je nekoliko drugačna. Največ antidepresivov je bilo predpisanih v zasavski regiji, sledita goriška in koroška regija, najmanj pa v osrednjeslovenski regiji. Povprečno je antidepresive prejemalo 7 odstotkov slovenske populacije, s številkami postreže sogovornica.
Podatki kažejo, da zdravila za lajšanje duševnih težav v največjem odstotku jemljejo ljudje nad 65. letom starosti.
Manjša stigma okrog duševnih motenj in jemanja zdravil
Če torej pogledamo podatke, se zdi, da je duševnih težav v zadnjih 20 letih nekoliko več, prav tako se povečuje predpisovanje zdravil za njihovo zdravljenje. Številke kažejo tudi, da omenjena zdravila v največjem odstotku jemljejo ljudje nad 65. letom starosti.
"To bi lahko pripisali predvsem temu, da smo dandanes ljudje vseeno nekoliko bolj osveščeni o duševnih težavah kot pred leti. Veliko se o tem govori, piše, imeti depresijo ali panično motnjo ni več takšna tabu tema kot nekoč. Tudi jemanje zdravil, ki pomagajo pri teh težavah, ne. Ljudje tako hitreje prepoznajo težave in poiščejo pomoč. Je pa verjetno pomemben dejavnik tudi večja mera stresa in bolj hektično življenje, ki ga živimo danes in ga morda ljudje pred 20 ali 30 leti niso. Službe so bolj naporne, delavniki se daljšajo, mnogi ljudje se znajdejo v finančni stiski, celo na robu preživetja, in vse to lahko vodi v pojav duševnih težav," svoje mnenje izrazi Tatja Kostnapfel.
Preberite tudi:
8