Cimet – praznična začimba iz drevesne skorje

V mrzlih zimskih dneh, še posebej ko uživamo v prazničnem decembrskem vzdušju, ni bolj čarobnega vonja kot topla in prijetna aroma po cimetu – pa naj bo to v kombinaciji z vonjem po jabolkih v domačem jabolčnem zavitku, po piškotih ali opojnem kuhanem vinu. Ko se sladkamo z jedmi, obogatenimi s cimetom, ne razvajamo le svojih brbončic – cimet ima namreč tudi kar nekaj zdravih stranskih učinkov. Cimet je začimba, pridobljena iz majhnih dreves, ki jih najdemo v Indiji, na Šrilanki, v Braziliji, Vietnamu in Egiptu. Značilno za cimetovo drevo je, da so mladi listi živo rdeči, ko se postarajo, pa postanejo zeleni. Da cimet dobimo v značilni obliki, morajo pridelovalci posušiti lubje in ga zaviti v značilne palčke oziroma zvitke. Ko je cimet posušen, se ga lahko zmelje tudi v fin prah. Cimet naj bi bila ena od najstarejših začimb, saj naj bi ga Kitajci uporabljali že 3000 let pr. n. št. V Evropi je od 16. do 18. stoletja veljal za zelo drago in cenjeno začimbo. Sem so ga sprva prinašali arabski trgovci, potem pa so Cejlon oz. današnjo Šrilanko zasedli Portugalci, pozneje Nizozemci in na koncu Angleži. Od domorodcev so vsi zahtevali davek v obliki cimeta.

Okus, značilen za cimet, prihaja iz snovi v esencialnem olju lubja, imenovane cimetni aldehid. Jedilna žlica cimeta vsebuje 19 kalorij, 4 gramov vlaknin in 6,29 grama ogljikovih hidratov. Hkrati je tudi vir mangana, železa in kalcija. Poleg tega, da je kot nalašč za uporabo pri kuhi in peki sladic, ima tudi vrsto zdravilnih učinkov.

Tradicionalna medicina V tradicionalni kitajski medicini je cimet uporabljen za zdravljenje prehladov, napenjanja, slabosti, driske in bolečin med menstruacijo. Hkrati naj bi pripomogel k dvigu energije, vitalnosti in izboljšanju cirkulacije krvi, zaradi česar naj bi pomagal ljudem, ki imajo neprestano hladne noge in dlani.

V ajurvedi, tradicionalni medicini, ki izvira iz Indije, se cimet uporablja v boju proti diabetesu, prebavnim motnjam, prehladom, priporoča pa se ljudem tipa kapa.

Zahodna medicina V preteklosti je že bilo narejenih nekaj raziskav, ki so se ukvarjale z znanstvenim dokazovanjem ugodnih učinkovin te eksotične začimbe. Ena od prvih raziskav na človeku je bila denimo leta 2003 objavljena v zborniku Diabetes Care. Strokovnjaki so ugotovili, da jemanje 1,3 grama oz. 6 gramov cimeta dnevno zniža serumsko raven glukoze, trigliceridov, LDL-holesterola in vsega holesterola pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, ne zniža pa serumske koncentracije HDL-holesterola. Omenjena količina cimeta je enaka približno od eni četrtini do eni čajni žličke. Raziskave na področju diabetesa morajo biti še potrjene.

Nekatere raziskave naj bi pokazale tudi, da je lahko zaradi protibakterijskega učinka smiselna peroralna uporaba pri urinalnih infekcijah. Ekstrakt cimeta naj bi zaviral tudi rast tumorskih celic, kar pa je treba še podrobneje raziskati. Začimba naj bi pomagala tudi pri zboljšanju spomina in kognitivnih funkcijah. Ena od letošnjih raziskav je pokazala tudi, da naj bi cimet zdravil mišjo različico alzheimerjeve bolezni.

Opozorilo Ker naj bi cimet preprečeval nastanek krvnih strdkov, to pomeni, da ni priporočljiv, če posameznik jemlje zdravila za redčenje krvi, prav tako pa ni priporočljiv tudi pred operacijami oziroma v situacijah, v katerih posameznik izgubi veliko krvi.

Kitajski cimet ali Cinnamomum cassia vsebuje zmerno toksično snov kumarin, ki lahko v velikih količinah povzroči poškodbe jeter in ledvic. Evropska agencija za varno hrano je leta 2008 določila, da lahko človek na dan zaužije 0,1 miligrama kumarina na kilogram telesne teže. Dnevni odmerek v takšni količini pri zdravem odraslem človeku ne bi smel povzročati težav. EFSA je v mnenju zapisala tudi, da eno- ali dvotedensko povečano uživanje cimeta do trikratne dopustne dnevne količine pri zdravem odraslem človeku ne pušča posledic.

To pomeni, da lahko v prazničnem času brezskrbno uživate sladice in tople pijače, začinjene s to eksotično začimbo. Pretiravanje tako ali tako ni nikoli najboljša ideja.