Sreda, 16. 3. 2011, 15.44
8 let, 7 mesecev
Bučno olje – štajersko zlato
Na splošno je bučno olje zelo bogato z minerali in vitamini, med katerimi še posebej izstopa vitamin E, ki ima nešteto pozitivnih učinkov: zavira procese staranja, ščiti stene žil, vpliva na hormonsko ravnotežje, mišično dejavnost in dovajanje kisika – zaradi tega je telo bolje prekrvavljeno, vitamin E aktivira možganske celice, ohranja sposobnost delovanja možganov in s tem podaljša proces učenja ter nam izboljša spomin. Omenimo naj še vitamin B, ki je prav tako v bučnem olju in preprečuje nečisto kožo, mozolje, maščenje las, zato pravimo, da pripomore k mladostnemu videzu, ter vitamin A, ki vpliva na dober vid. Skupni imenovalec vitaminov je tudi, da delujejo antioksidantno, torej nase vežejo proste radikale in tako zmanjšujejo možnost rakavih obolenj.
Pomembni minerali, ki jih najdemo v bučnem olju, so selen, ki ščiti celice, fosfor, cink, mangan, kalij ... Ko telo trpi zaradi pomanjkanja mineralov, to spoznamo po lomljivih nohtih, laseh, koži brez leska, nečisti koži, utrujenosti, pomanjkanju spanja, odsotnosti želje po spolnosti, depresiji, živčnosti ... Zdaj veste, da si lahko z rednim uživanjem bučnega olja pomagate olajšati tudi te težave.
Poleg bučnega olja zdravilno delujejo tudi bučne peške ali granulat posebej gojenih zdravilnih buč. Seveda pa bučno olje ni le zdravilo, ampak tudi zelo zaželena začimba v kuhinji, saj je lahko prebavljivo in okusno.
Kako prepoznamo dobro bučno olje?
Živimo v svetu ponaredkov in bučno olje ni nobena izjema.
1. Okus bučnega olja je prvi in najbolj zanesljiv podatek, kako dobro olje imamo pred seboj, kajti imeti mora prijeten okus po orehih. Pomembno je, da so bučne peške kakovostne, saj le tako lahko iztisnemo dobro olje (na etiketi preverite, od kod so peške). Bučno olje se namreč pridobiva tako, da očiščene peške ogrevajo na temperaturo med 50 in 60 stopinj Celzija, saj v tem postopku izgubijo skoraj vso vodo. Kašo nato grobo zmeljejo, dodajo vodo in sol (naravni konzervans), nato pa kašo pražijo do 60, največ 70 stopinj Celzija, da voda ponovno izpari. Ravno to praženje je ključno za okus oziroma kakovost bučnega olja, saj izkušeni oljarji vejo, da je treba praženje prenehati, ko začne masa oddajati vonj po orehih. Če je bila masa pregreta, olje smrdi po zažganem toastu in nima več pravega okusa. Maso se po segrevanju stiska, tudi pri stiskanju temperatura ne sme prekoračiti 60 stopinj Celzija. Stiskanje do 60 stopinj še vedno velja za hladno stiskanje, ker je to temperatura, pri kateri ni treba dodajati organskih topil, strogo gledano pa to seveda ni hladno stiskanje (zares hladno stisnjeno olje je lahko le olivno).
2. Hladno stisnjena olja so seveda dražja od drugih, saj je treba stisniti večjo količino pešk za olje, zato je cena drugi kriterij, po katerem lahko presodite, kako kakovostno bučno olje je pred vami. Na nalepki pa ne bodite pozorni le na napis hladno stiskano ali nerafinirano, oglejte si rok trajanja, ki naj bi pri hladno stiskanih oljih veljal devet mesecev, hraniti pa ga morate v pravih pogojih. 3. Na krožniku mora biti bučno olje gosto in se ne sme razliti. Če se kapljica razlije, vemo, da je bilo olje mešano z drugimi olji. Pozorno preberite etiketo, kaj takega se vam pri hladno stiskanem olju ne sme zgoditi. Če pa gre za solatno olje, ima to lahko le pet ali deset odstotkov bučnega olja. 4. Bodite pozorni na barvo, ki je temno zelena, pogosto s temnordečim odtenkom.