Sreda, 20. 12. 2017, 9.06
6 let, 3 mesece
Bemumast, že tretja?!
Tik pred izidom je nova LCHF-kuharica: kuharica za moderne izbirčneže, ki radi kuhajo svojim prijateljem, že tretja knjiga v seriji Bemumast. Tokrat Bemumast 3: Imate jajca?
Bemumast 3: Imate jajca? je tretja knjiga iz serije knjig o prehrani LCHF. Tokrat je dietetikoma Staši Grom in Gašperju Gromu kuhalnico pomagala vihteti dolgoletna prijateljica in odlična ljubiteljska kuharica Tea Maherl.
Knjiga prinaša izvrstne recepte za jedi brez žit, škroba in dodanega sladkorja. V začetnem delu so osnovni recepti, na primer za kruh, tortilje in njoke, sledijo pa recepti za slastne mediteranske, azijske, mehiške, morske in celo veganske jedi – od predjedi, juh in solat do glavnih jedi, tudi koktajli in sladice ne manjkajo.
Pogovor z Gašperjem Gromom, svetovalcem za prehrano LCHF
Na knjižne police pošiljate že tretjo v seriji knjig Bemumast. Je zanimanje za prehrano LCHF tako veliko?
Drži, ljudi zanima ta način prehrane. Bolj kot vse drugo ljudi očarajo mnoge zgodbe o uspehu, popolne osebne transformacije posameznikov, ki se prehrane LCHF lotijo na lastno pest ali z mojo pomočjo. Ljudje hvaležni pišejo, kako se jim je s prehrano LCHF spremenilo življenje – niso samo shujšali, nekateri si izboljšajo simptome bolezni. Najbolj se mi je v spomin vtisnilo sporočilo gospe, ki že desetletja boleha za revmatizmom: po štirinajstih dneh prehrane LCHF je lahko presadila vse rože, lahko se skloni in celo počepne, česar prej ni mogla.
Na eni strani navdušenje, na drugi strani pa verjetno določena mera odpora, predvsem, ko gre za uradne zdravstvene in javno-zdravstvene ustanove?
Spremembe se nikoli ne zgodijo hitro in osebno si ne ženem k srcu, če kdo prehrane LCHF ne razume kot resnični prelom v razumevanju tega, kaj je zdrava prehrana. Se pa stvari premikajo: leta 2017 smo na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli izvedli klinično raziskavo, v kateri smo 35 debelim posameznikom 12 tednov predpisali ketogeno dieto (najstrožjo obliko prehrane LCHF) in opazovali kazalnike zdravja in biokemične parametre (telesna masa, telesna sestava, bazalni metabolizem, aerobne in anaerobne zmogljivosti, kognitivne funkcije, navade pri prehrani, inzulin, grelin, leptin, adiponektin, možganski nevrotrofični faktor in nevropeptid Y). Članek o raziskavi bo objavljen v reviji Clinical Nutrition – izsledki pa so naravnost osupljivi. Tako da lahko rečem, da se stvari premikajo – tudi ko gre za akademsko in medicinsko srenjo.
Katera živila sestavljajo jedilnik LCHF?
Pri prehrani LCHF na minimum zmanjšamo vnos ogljikovih hidratov, beljakovin zaužijemo toliko, da pokrijemo fiziološke potrebe, vse ostalo zapolnimo z maščobami. Pri taki prehrani večinoma uživamo živila, kot so avokado, jajca, maslo, losos, mastne kose mesa, olivno olje, lešnike in makadamije, masten sir in podobno ter zelenjavo. Kruha, riža, testenin, krompirja in podobnih stvari ne vključujemo v jedilnik. Informacije o hranilnih vrednostih živil, ki smo jih zbrali za knjigo Bemumast 3, smo dali na voljo brezplačno vsakomur, ki bi ga tak način prehranjevanja zanimal.
Kaj pa vitamini, sadje in zelenjava, od kje jih dobimo pri tej dieti?
Zelenjava je del ketogene diete in je priporočljiva. Pri standardni, torej najstrožji obliki diete je treba poskrbeti za vnos vitaminov, pa tudi mineralov, soli. Pri ohlapnejših oblikah prehrane LCHF predstavlja zelenjava volumsko največji del jedilnika. Sicer pa: maščobna živila so najboljši vir mikrohranil.
Za koga vse je prehrana LCHF primerna?
Načeloma za tri skupine ljudi: za čezmerno hranjene in debele, za sicer zdrave ljudi, ki se zavedajo pomena prehrane za zdravje in dobro življenje, tretja skupina pa so ljudje z različnimi diagnozami. Raziskave kažejo, da je prehrana LCHF učinkovita pri nadzoru sladkorne bolezni (predvsem tipa 2), zmanjševanja trebušne debelosti, uravnavanja krvnih lipidov in nižanja krvnega tlaka. Terapevtstko se taka prehrana že dolgo uporablja pri na zdravila odpornih oblikah epilepsije, veliko zanimivih in obetajočih raziskav pa poteka o povezavi prehrane LCHF z ugodnimi učinki na nevrološke bolezni (Alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen), srčno-žilne bolezni, nekatere oblike raka itd.
Katerim posameznikom odsvetujete tovrstno metodo in za koga je najbolj primerna?
Pri posameznikih s hudimi boleznimi vedno priporočam, da ljudje svojo prehrano uravnavajo v sodelovanju z zdravnikom ali zdravnikom specialistom, in redno nadzorujejo svoje ključne biomarkerje.
Prehrana LCHF pa ni primerna za ljudi z motnjami v presnovi lipidov.
Prehrana LCHF ni samo shujševalna dieta, pač pa način dolgoročnega prehranjevanja. Kako pa pomaga pri hujšanju?
Eden od bistvenih razlogov, zakaj posamezniki uspešno shujšajo s takim načinom prehranjevanja, je dejstvo, da se jim s tako prehrano spontano uredi apetit oziroma drugače povedano: pri dietah, kjer omejimo vnos energije, je prvi »stranski učinek« povečan apetit, kar hujšanje oteži. Pri prehrani LCHF tega ni.
Kako učinkovito je hujšanje z dieto LCHF in v čem je drugačna od drugih diet?
Večina ljudi, ki se loti prehranjevanja LCHF, ne želi več na »normalno« prehrano. Prehrana LCHF je okusna in zadovoljujoča – nimaš občutka, da se čemurkoli odrekaš, to je pogosto dovolj, da ne razmišljaš o poti nazaj. Ne gre samo za shujševalno dieto, LCHF je način življenja in ima logiko v presnovnih spremembah, ki jih sproži in ki so izjemno dobrodejne za zdravje – posledično tudi za izgubo odvečne telesne maščobe.
Nekaterim tudi s prehrano LCHF ne uspe shujšati. Kaj je lahko razlog?
Najpogosteje gre za posameznike, ki se niso prav dobro poučili o prehrani LCHF in delajo napake: preveč beljakovin, skritih ogljikovih hidratov. Zgodi se, da mi kdo reče, da se prehranjuje po načelih LCHF, potem pa ugotoviva, da dnevno poje tri večje sadeže. To je lahko usodna napaka.
Opozarjanje pred nevarnostjo uživanja prevelikih količin maščob kar ne pojenja. So res tako nevarne?
Priporočila prehranskih smernic, ki ljudi navajajo na visok vnos ogljikovih hidratov, sovpadajo z epidemijo debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 in drugih nenalezljivih kroničnih bolezni. So maščobe krive za to? Pri prehrani LCHF uživamo vse maščobe, a nekaj je pomembno – ne samo za prehrano LCHF, to bi morali upoštevati VSI ljudje: paziti moramo na optimalno razmerje med maščobnimi kislinami omega-6 in omega-3. V »moderni« prehrani je to razmerje tudi 20:1, idealno pa je 1:1. Maščobnih kislin omega-6 je enostavno preveč, hkrati pa je hrana v 21. stoletju osiromašena maščobnih kislin omega-3.
Potem bi bilo dovolj, če bi v sicer običajno prehrano samo dodali dobre maščobe?
Načeloma z vašo idejo ni nič narobe: pač dodate nekaj maščob in na ta račun nekoliko znižate delež OH. To bo iz splošnega vidika zdravja celo bolje kot nič. Če pa želimo vse prednosti prehrane LCHF, pa moramo OH znižati na absolutni minimum. Ne gre za to, kaj je na krožniku, gre za to, kakšen presnovni odziv želimo doseči. In želimo, da telo za svojo energijo uporablja maščobe. Če je za energijo dovolj OH, se ta preklop enostavno ne bo zgodil. Inzulin se ne bo umiril, kot bi se lahko, to pa vpliva tudi na to, koliko kurimo lastnih maščobnih zalog. V bistvu je predelana, vnaprej pripravljena, torej moderna hrana, bogata z OH in maščobami hkrati, najslabše, kar si počnemo: jemo zanič hrano, slabo kombinacijo makrohranil, povrh vsega pa – logično – jemo preveč.