Tržnica: Kulturni spomenik zaradi izjemnih kulturnih vrednot

Na ministrstvu za kulturo (MK) so zapisali, da je minister z odlokom Plečnikove tržnice začasno razglasil za kulturni spomenik državnega pomena zaradi izjemnih kulturnih vrednot, ki imajo za Slovenijo poseben pomen, zaradi namena, da se ohrani svetovno priznano delo Jožeta Plečnika, in zaradi neposredne nevarnosti, da bosta celostna ohranitev in predstavitev kulturnih vrednot tržnic okrnjeni. Razglasitev tržnic za kulturni spomenik je bila predvidena že leta 2007 Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da so bile Plečnikove tržnice predvidene za razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena v sklopu priprav za razglasitev Plečnikove Ljubljane za kulturni spomenik državnega pomena že leta 2007. "Strokovne podlage za razglasitev Plečnikove Ljubljane je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije," pojasnjujejo in zatrjujejo, da je bila mestna občina Ljubljana (MOL) "z vsebino osnutka odloka seznanjena in je svoje pripombe že posredovala".

Vlada razglasila Botanični vrt za kulturni spomenik Vlada pa je na pobudo ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razglasila Botanični vrt v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. Botanični vrt, ki deluje od leta 1810, je najstarejša slovenska kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova. Odlok o razglasitvi je bil v skladu z 22. členom zakona o varstvu kulturne dediščine usklajen z odlokom o razglasitvi Ljubljanskega botaničnega vrta za naravno znamenitost, ki ga je leta 1991 sprejela Občina Ljubljana Vič - Rudnik.

"Vrt domovinske flore" Botanični vrt so odprli v dobi francoskih Ilirskih provinc. Takrat je bila v Ljubljani ustanovljena visoka šola - Centralna šola (Ecole centrale), ki je za obvezen del vzgoje predvidevala tudi botanični vrt. Na pobudo Franca Hladnika je nastal "Vrt domovinske flore". Leta 1810 so začeli na zemljišču ob današnji Ižanski cesti namensko zasajati prve izbrane rastline. Hladnika je maršal Marmont določil za vodjo vrta. Po generalu in upravitelju Provinc je poimenovana najstarejša, okoli 200 let stara "Marmontova" lipa.

Sodelovanje z 293 tujimi botaničnimi vrtovi Ljubljanski botanični vrt sodeluje z 293 tujimi botaničnimi vrtovi. Letno razpošlje več kot 5000 zavojčkov semen in rastlin, pridelanih v vrtu oz. nabranih v naravnih nahajališčih.

Sodi med najpomembnejše vrtove v Evropi Vrt je imel ves čas obstoja pomemben vpliv na slovensko botanično znanost in vedo. Kot študijska univerzitetna ustanova, starejša od Univerze v Ljubljani, ima zato velik zgodovinski pomen. Tuji strokovnjaki ocenjujejo, da Botanični vrt v Ljubljani sodi med deset odstotkov najpomembnejših vrtov v Evropi.