Trojanski mit v Stožicah

Slovenska prestolnica bo aprila gostila znano turško plesno gledališčno skupino Fire of Anatolya, ki se je našemu občinstvu pred leti s svojo uspešno istoimensko predstavo že predstavila v Cankarjevem domu. Tokrat se bo prestavila z novo predstavo Troja, ki je nastala pod taktirko režiserja in umetniškega vodje predstave Mustafe Erdogana, ta je študiral filozofijo na univerzi Haceettepe in menedžment na univerzi Gazi. Med študijem je temeljito proučeval lokalne plese in jih uspešno vključeval v svoje večkrat nagrajene plesne projekte. Ste eden od najbolj znanih režiserjev spektaklov, kot je Fire of Anatolia. Se lahko predstavite slovenski javnosti? Ples me zanima že od otroštva. Moja prva izkušnja se je začela še pred osnovno šolo. Plesal sem v skupinah, tako da sem od takrat zavezan plesu. V družini se za umetnost zanimata ded in oče. Oče je tudi učitelj književnosti. Moj talent prihaja od očeta in starega očeta – zaradi njune nagnjenosti k humorju in literaturi. Študiral sem na področju filozofije na univerzi Hacettepe in javni menedžment na univerzi Gazi. Zelo so me zanimali lokalni plesi, pred in med izobraževanjem sem dobil številne nagrade na festivalih in tekmovanjih v Turčiji in v tujini.

Vaše plesne aktivnosti so tesno povezane z namenom izobraževanja že od začetka. Ali je bil spektakel Fire of Anatolia s svojimi plesnimi dosežki pravi temelj za Trojo? Fire of Anatolia je prva zasebna plesna skupina. Pomagala je povečati zanimanje mladine za ples, ga spremeniti v slog življenja, omogočiti, da ples ni več samo hobi, in dati možnost mladim generacijam, da se izobrazijo. Fire of Anatolia je bil kot prvi projekt zelo uspešen, tako smo nadaljevali svoj velik uspeh s Trojo.

V vaših delih lahko opazimo sposobnost mešanja različnih popularnih in umetniških slogov plesnega izražanja. Kako veste, da ima koreografija zmagovalno strukturo? Zanimanje množice je manjše, če temelji na umetnosti ali če je predstava popularna. Če vključuje umetniške in popularne elemente, pa postane stvar klasična in tako dobi podporo in zanimanje, kakršno si zasluži.

Ste strokovnjak na področju lokalnih plesov vašega geografskega območja. Kakšne iniciative so potrebne, da se lokalni plesi uveljavijo na velikih odrih? Treba je razumeti življenjski slog, socialne strukture in kulturo vasi, mest in regij, jih preslikati v ples ter združiti z glasbo. To je naše delo ...

V Ljubljano prihajate s svojim novim plesnim dogodkom Troja, ki ima močno mitološko ozadje. Zakaj prav trojanski mit? S predstavljanjem plesnega dogodka Fire of Anatolia po svetu smo se pripravljali na naš nov dogodek, Trojo. Zdaj s Trojo nastopamo po državah, ki smo jih obiskali s prvo predstavo. Mislim, da bo za Trojo še več zanimanja. Ljudje po svetu hočejo spoznati svojo zgodovino, kulturo in umetnost iz knjig in enciklopedij, mi pa to počnemo na odru in prenašamo med ljudi. Troja je legenda, ki je bila očividka številnih civilizacij. S prekrasno bogatostjo smo hoteli na odrih povedati zgodbo o Troji, postala je ena od najlepših umetnosti nastopa vseh časov in bo postala klasika.

Katere so glavne značilnosti plesnega dogodka Troja? Troja je stara kot zgodbe in vključuje zgodovino in kulturno dediščino mita zahodnih civilizacij, mi pa smo ga oživeli s plesnimi figurami. To nesmrtno kompozicijo zgodovine umetnosti po tri tisoč letih pozdravljamo v njeni domovini.

Ali se mešajo vzhodni in zahodni elementi plesa? Da, mešajo se vzhodni in zahodni elementi plesa, čeprav mit pripada zahodni civilizaciji. Od začetkov v Mezopotamiji in antični Grčiji ni bilo velike razlike med vzhodom in zahodom, zato mit vsebuje tako vzhodne kot tudi zahodne elemente, naša predstava pa jih združuje.