Trg svetega Petra v Vatikanu

Gian Lorenzo Bernini je bil "uomo univerzale" svojega časa in številni ga upravičeno predstavljajo kot prvega profesionalnega kiparja po Michelangelu. Ni bil le sijajen kipar in arhitekt, bil je tudi scenograf in poznan kot odličen aranžer velikih pojedin tedanje visoke družbe. S svojim profesionalnim delom je prekinil idealizirano kiparstvo, v smislu grškega kanona, "ars sacra", in tako nadgradil Michelangelovo in Donatelovo prakso z baročno teatraličnostjo.

Baročni objem Dramatično in teatralično se je umetnik lotil tudi zasnove trga pred baziliko svetega Petra v Vatikanu. Trg je zasnoval s stebriščem, ki šteje 284 stebrov in ga na venčasti prekladi zaključuje 140 kipov. V sam center elipsastega trga je postavil egipčanski obelisk iz Neronovega cirkusa in dve fontani imenovani Gregoriana in Clementina. Takrat že uveljavljenemu umetniku je gradnjo stebrišča naročil papež Aleksander VII. Pročelju cerkve je umetnik dodal tako imenovane božje roke, ki v prenesenem pomenu objemajo vernika. Po arhitekturnih zgledih starokrščanske arhitekture je tako posvečenemu prostoru dodal mogočen odprt predprostor. Vernik naj bi se tako s sprehodom očistil in umiril in kot takšen vstopil pred boga.

V Vatikanu je svoje umetniške odtise, zapise in poglede pustilo nešteto umetnikov. Poleg Vatikanskih muzejev je v ospredju pozornosti v Vatikanu bazilika svetega Petra, kjer so na arhitekturi svoje pečate pustili: Bramante, Michelangelo, Maderna in Bernini. Bernini, ki je zaključil večstoletno gradnjo cerkve na mestu, kjer je umrl sv. Peter, je s tem projektom dopolnil veličastne projekte v sami notranjosti bazilike, saj je prejel papeška naročila tudi on.

Pogled na trg z mogočne kupole spominja na ključavnico, kjer se izkaže umetnikova premišljenost in kompleksna konceptualizacija arhitekturnega problema. Ključ je namreč Petrov svetniški atribut in preko Berninijeve ključavnice metaforično vstopamo v božji svet. Posebno domiselen je bil Bernini tudi pri tlorisni zasnovi trga, predvsem krakoma, ki se od krožnega dela stebrišča širita proti cerkvi. Pri tem je umetnik upošteval perspektivo oziroma manjšanje objektov z odaljevanjem in pročelje same cerkve približal obiskovalcu z obrnjeno perspektivo. Obiskovalec trga zaradi tega težko presoja o realni velikosti prostora, saj postane del baročnega spektakla in del kolektivne krščanske misli.

Teatraličen z razlogom Barok je umetnost spektakla in v baroku so se umetniki začeli truditi, da bi gledalec še bolj aktivno sodeloval z umetnino. Dinamika v umetnosti se je povezala s spektaklom tedanjega duha časa. Teatraličen barok je nenazadnje močno vplival na razvoj gledališča in opere, na kar je vplivala in sprejemala nove zglede tudi cerkev. Forma in prostor se v baroku odpreta, arhitektura in kompozicija postane atektonska, slikovita in predvsem dinamična, čemur ustreza tudi oblikovanje trga pred pročeljem enega najbolj pomembnih sakralnih objektov na svetu. Baroku tako lahko dodamo predznak dionizične umetnosti, kjer so v ospredju njegove razigrane poteze, diametralno nasprotje klasični in premišljeni umetnosti iz renesanse. Del vizualne izkušnje oblikovanega Berninijevega stebrišča si lahko ogledate v foto galeriji.