Slovenski filharmoniki s koncertom počastili stoletnico

Koncerta so se udeležili predstavniki slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, med njimi predsednik države Danilo Türk. Simoniti: Glasba ima v kulturi slovenskega naroda pomembno vlogo Kot je v svojem nagovoru poudaril minister za kulturo Vasko Simoniti, ima glasba v kulturi slovenskega naroda pomembno vlogo, številni so zaslužni, da lahko danes s ponosom govorimo o močni slovenski glasbeni tradiciji. Stota obletnica Slovenske filharmonije je po njegovih besedah eden pomembnejših jubilejev na področju celotne slovenske kulture. "Gre za obletnico ustanove, brez katere si ni mogoče zamisliti celostne podobe naše kulturne preteklosti, sedanjosti in prihodnosti."

Pri tem je spomnil na zgodovinsko navezavo na predhodno Academio philharmonicorum, ustanovljeno leta 1701. To kaže na dobrih tristo let dolgo filharmonično tradicijo, to pa po njegovih besedah istočasno pomeni tudi tristo let trajajočo aktivno vpetost v evropski kulturni prostor. "Za samostojno državo Slovenijo, ki je ena najmlajših skupnosti evropskih držav, ki si prizadeva svojo preteklo evropsko kulturno identiteto povrniti in znova potrditi, je sedanji filharmonični jubilej, ki časovno sovpada z našim predsedovanjem Evropski uniji, vsekakor eden pomembnejših zgodovinskih adutov naše evropske kulturne prepoznavnosti," je dejal minister.

Slovesnost v znamenju Marjana Kozine Filharmoniki so se ob tej priložnosti poklonili lanski stoletnici rojstva skladatelja Marjana Kozine, prvega upravnika Slovenske filharmonije po drugi svetovni vojni. Nocojšnja slovesnost je bila tako povsem v znamenju tega pomembnega slovenskega glasbenika.

Kozina dobil doprsni kip in dvorano

Pred samim koncertom je namreč minister v avli filharmonije odkril skladateljev doprsni kip, delo priznanega kiparja Janeza Pirnata. Po Kozini so poimenovali tudi veliko filharmonično dvorano, medtem ko bo mala dvorana poslej nosila ime skladatelja Slavka Osterca.

Kozinova glasba je bila tudi na sporedu koncerta, ki ga je vodil maestro Anton Nanut. Poleg njegove simfonične pesnitve Bela krajina je orkester poustvaril še Osterčevo simfonično pesnitev Mati ter Koncert za violončelo in orkester Janija Goloba, solist je bil prvi violončelist Igor Škerjanec.

Razglasitev novih častnih članov

Na koncertu so razglasili tudi nove častne člane; to so flavtistka Irena Grafenauer, violinist Igor Ozim, skladatelj Ivo Petrić in glasbeni zgodovinar Primož Kuret, posthumno pa skladatelj Marjan Lipovšek in muzikolog Dragotin Cvetko.

Slovenska filharmonija je uradno slovesnost ob stoletnici pripravila točno na 60. obletnico prvega povojnega koncerta, ki so ga pod Kozinovim vodstvom izvedli 13. januarja 1948.